Jure Aleksič  |  foto: Borut Peterlin

11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Politika  |  Intervju

“Nekdo je rekel, da bi bilo za demokracijo in za družbo huje, če bi umrl tisk, kot če bi izginil parlament. To, kar tisk počne že tri stoletja, je neprecenljivo. Konec koncev ima državljan od parlamenta tisto, kar mu tisk pove.”

Dr. Slavko Splichal: "Za demokracijo in za družbo bi bilo huje, če bi umrl tisk, kot če bi izginil parlament"

komunikolog

Med mojo študentsko generacijo na Fakulteti za družbene vede je profesor Splichal užival en tak prav poseben sloves. Večina se ga je zaradi težkih izpitov in zaguljene snovi bala. Tisti, ki se ga niti nismo, pa smo na račun njegove toge vzvišenosti ustvarili en tak humoren in ne povsem nenaklonjen kult, ki je vseboval celo kako (sicer iz čistega dolgčasa spisano) dramo enodejanko. Če pogledam nazaj, je treba priznati, da sem imel od njegovih predmetov vsekakor več kot od večine druge FDV-jaste zastarele prazne slame.

Neštudent utegne profesorja Splichala poznati kot občasnega publicista v boljših tiskanih prilogah, kjer s svojim suhim eruditizmom skrbno bedi nad zakonskimi okviri tega, kar nam je v moderni družbi od javne debate še ostalo. Je nekdo, za kogar 'javnost' ni le hitra puhlica, njegova nemara glavna publicistična dodana vrednost pa je, da zna bralca konkretno poučiti, v kakšnem grotesknem razkoraku je naša današnja demokracija z žlahtno vizijo svojih idejnih babic.

Ko človek v vaših člankih prebira vizije idejnih arhitektov demokracije, kot so bili Bentham, Kant in Rousseau, in ko jih primerja z našo resničnostjo, ko imamo, kot pravite, v najboljšem primeru 'karikaturo demokracije' ... Ma, ob tem se moramo vprašati, kako so lahko omenjeni briljantni možje tako spektakularno kiksnili. Od kod jim tisti njihov optimizem? Kako so lahko tako precenili človeško naravo?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.