• Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    »Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«

    V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

    Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo. Več

  • Christopher Piltz

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Ne stigmatizirajmo mladih«

    Karina Weichold je predavateljica psihologije na univerzi Friedricha Schillerja v Jeni. Zadnja leta raziskuje problematično vedenje mladostnikov ter mladih odraslih in proučuje razmere, v kakršnih se lahko uspešno razvijejo v odrasle osebe. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«

    Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju. Več

  • »V državah, v katerih je zelo hudo, je mogoče prepoznati vzorec v osebnostih njihovih predsednikov vlade«

    Šestintridesetletna Devi Sridhar na univerzi v Edinburgu predava o globalni zdravstveni oskrbi. Škotski vladi svetuje v boju proti pandemiji covid-19. Trenutno dokončuje knjigo, v kateri razčlenjuje, zakaj države, kot so Združene države Amerike in Velika Britanija, niso uspešne v boju proti koronavirusu, in pojasnjuje, kako bi se med naslednjo pandemijo lahko učinkoviteje zaščitili. Delovni naslov knjige je Preventable: The Politics of Pandemics and How to Stop the Next One (Preprečljivo: politika pandemije in kako ustaviti naslednjo). Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Bprut Krajnc

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Družba

    »Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev«

    Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti in redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti – SAZU. Njen član je od leta 2007, od leta 2017 do 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. Je član več znanstvenih institucij v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Njegova raziskovalna področja so zanimiva, ukvarja se z etnogenezo Slovencev, z državnimi tvorbami zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, z zgodovino plemstva itd., pa tudi s kritiko slovenskega zgodovinopisja. Velja za zgodovinarja, ki je postavil nova konceptualna izhodišča, s katerimi je v slovensko medievalistiko prinesel bistveni preobrat. Z drugačnim dojemanjem starejših zgodovinskih obdobij, sodobnejšim razmislekom o zgodovinskih stereotipih in mitih ter natančnim pretresom zgodovinskih dognanj in dejstev pa se uvršča med prepoznavne in pomembne evropske zgodovinarje. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Kultura

    »Koliko priložnosti za humor je bilo ob nerazsodnem početju desničarske bagre«

    Ko je urednik na sestanku predlagal intervju z Gojmirjem Lešnjakom, sem priložnost zgrabil brez pomisleka. Pravzaprav sem jo zgrabil z navdušenjem, in to ne zgolj zato, ker intervju z Gojcem pomeni prijetno kramljanje na senčnem dvorišču idilične kraške domačije, ki ga spremlja tudi značilna kraška gostoljubnost, temveč predvsem zato, ker je ta intervju pomenil ponovno srečanje starih znancev. Pred dobrimi petnajstimi leti sem pri mladostniškem preskušanju v igralstvu imel srečo, da sem platno delil s to neizpodbitno legendo slovenskega filma, televizije in gledališča, ki na odru, pred kamero, v zakulisju, na vajah in v prostem času izžareva pristno odkritosrčnost, iskreno ljubezen do dela in seveda enkratno duhovitost, s katero je s svojim bogatim igralskim opusom osvojil srca širokih množic. Čeprav njegova življenjska sopotnica, kostumografinja Zvonka Makuc, hudomušno pravi, da Gojc komičnost pusti na odru in je doma navadno precej pust, vsak drugi stavek, ki ga izreče, zaznamuje nabrit humor, ki se mu ne zna izogniti niti takrat, ko pogovor zavije k resnobnejšim temam. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    »Nič ni trajnejšega od začasnih ukrepov. Bojim se, da bo večina ukrepov postala trajna.«

    Jure Novak, režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, prevajalec in glasbenik, se ne posveča le umetnosti, ampak »amatersko«, kot pravi, tudi kulturni politiki. Sodelovanje v kulturnopolitičnih razpravah je zanj tako rekoč neizogibno, saj kultura zadnjih 20 let – odkar je v njej dejaven – iz leta v leto tone v čedalje bolj brezizhoden položaj, kulturniki pa so vse bolj ogroženi. Razmeroma počasno razgrajevanje kulture se je te dni, v času pandemije koronavirusne bolezni, nadaljevalo s polno paro, Novak pa se je v teh kriznih časih izpostavil kot eden najdejavnejših aktivistov v prizadevanjih za pravice samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij. Je eden najmočnejših in najbolj artikuliranih glasov ogrožene in finančno čedalje bolj podhranjene kulturniške scene; to je prepoznala tudi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, in ga povabila v »krizni štab«, ki se redno odziva na nenehno spreminjajoče se ukrepe, zaradi katerih je ogrožena slovenska kulturna ustvarjalnost. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    »Nevladne organizacije so tiste, ki se lahko postavijo proti močnim ekonomskim interesom«

    Ustavno sodišče je na začetku meseca sprejelo pobudo treh nevladnih organizacij za presojo ustavnosti sprememb zakonodaje, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte s pomembnimi vplivi na okolje. Hkrati je sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje spornih členov. Gre za določila, ki so bila na predlog okoljskega ministrstva sprejeta po hitrem postopku z drugim svežnjem protikoronske zakonodaje, njihov namen pa naj bi bil pospešiti izvajanje državnih infrastrukturnih projektov. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Borut Pahor: »Bilo bi dobro, če bi obstajala jasnejša alternativa sedanji vladi«

    S predsednikom republike Borutom Pahorjem smo se pogovarjali dan po slovesnostih v Italiji. Ob stoti obletnici fašističnega požiga Narodnega doma je italijanski predsednik Sergio Mattarella s Pahorjem podpisal dokument o prenosu lastništva zgradbe v roke slovenske manjšine. Še pred slovesnostjo v Trstu pa sta oba predsednika položila venca k spomeniku bazoviškim junakom – simbolu fašističnega nasilja nad Slovenci, in k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi – simbolu povojnega nasilja nad Italijani. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Svet Evrope

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

    Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

    Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«

    Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži. Več

  • Pia Nikolič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    Svetlobna gverila – peti element Ljubljane

    Nasproti Hostla Celica v Ljubljani stoji velika stara rjava zgradba, ki v svojih nedrih skriva brezštevilne ustvarjalne skupine. Eno od njih vodi Katerina Mirović, steber produkcijske skupine Strip Core, ki deluje že od leta 1989. Najprej se je kolektiv ukvarjal z glasbo, grafiti in stripom. Vanj se je sčasoma prikradla tudi svetlobna umetnost, ki že 14. leto zapored zaznamuje Ljubljano. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Družba

    Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«

    Jernej Šček na tržaškem liceju Franceta Prešerna, gre za srednjo šolo, gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, poučuje filozofijo in zgodovino. Na ljubljanski Filozofski fakulteti opravlja doktorat znanosti iz renesančne filozofije. Zase pravi, da je zaveden Tržaški Slovenec. Ko govori o Sloveniji, o izkušnji tujstva in domačnosti, govori zelo ognjevito. Še bolj neposreden in jasen je pri vprašanju, zakaj je antifašizem temeljno vrednotno središče večine Slovencev iz tistega okolja in zakaj je poenostavljanje, enačenje antifašizma in komunizma, to torej, kar počne aktualna vlada, intelektualna lenoba in političen konstrukt, ki neposredno škodi vsem Slovencem z obeh strani meje. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Družba

    »Pet volkov in ena ovca se bo zelo učinkovito in demokratično dogovorilo, kaj bo za večerjo«

    V času, ko so družbena omrežja in posledično mediji preplavljeni s škandaloznimi izjavami in objavami politikov, njihovih podpornikov in dežurnih pametovalcev, se v marsikoga prikrade občutek zasičenosti in nemoči nad nižanjem ravni javne razprave, ki si ob kričanju enih čez druge in neskončnem ciklu žaljivosti in užaljenosti velikokrat niti ne zasluži več tega poimenovanja. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    »Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«

    Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov. Več

  • Izak Košir

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Srečko Đurov: »Naša odločitev o prepovedi koncerta je bila pravilna«

    Potem ko je ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo odločbo upravne enote Maribor o prepovedi Thompsonovega koncerta, se je javno odzval njen načelnik. Med drugim je dejal, da je poveličevanje ustaštva napad na slovensko ustavo in da sta pravici do javnega zbiranja in svobode izražanja izrabljeni za cilje, ki so v nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Z morebitno razrešitvijo se ne obremenjuje, podprl pa ga je minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Več

  • Staš Zgonik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    »Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«

    Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.« Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    »Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

    Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

  • STA

    1. 6. 2020  |  Politika

    »Oblast nove države ni kazala interesa, da bi branila obstoj slovenske skupnosti«

    Raoul Pupo je zgodovinar, ki predava na Univerzi v Trstu ter član mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je pred leti pripravila poročilo o odnosih med narodoma od konca 19. stoletja do obdobja po 2. svetovni vojni. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba

    »Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«

    Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    »V času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, smo padli na izpitu«

    Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in učinkovito pomočjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stanič, je bila ta pomoč v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami počasna in celo neučinkovita. Zakaj? Ana Stanič je ena najboljših slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe priglašati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na tožbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo deležni neupravičene pomoči. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami držav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem. Več

  • 22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Angela Merkel: »Novinarjem mora biti zmeraj dovoljen kritičen pogled na vlado in politike«

    Le nekaj dni po tem, ko je slovenski premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil besedilo »Vojna z mediji«, s katerim napoveduje obračun s slovenskimi novinarji in mediji, je na spletni strani nemške vlade o medijih spregovorila kanclerka Angela Merkel. Opraviti ima z zelo neizprosnimi nemškimi mediji, ki jih nekateri ostro napadajo, sama pa je odgovorila na tri vprašanja o medijih in njihovem pomenu. Več

  • Pia Nikolič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    »Žalostno je, da smo mi tisti, ki moramo državo spominjati, kaj so pogodbene obveznosti«

    Delavska svetovalnica je društvo za zagovorništvo, varstvo, promocijo in razvoj delavskih in socialnih statusnih pravic ranljivih skupin. Kot še 14 drugih nevladnih organizacij je pred tedni prejela poziv Urada vlade za komuniciranje (Ukom), naj zaradi spremenjenih okoliščin v času epidemije podpiše aneks, s katerim bi se odpovedala že podpisanim pogodbam za izvedbo komunikacijskih projektov.  Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«

    O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    »Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

    S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    »Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«

    V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov. Več

  • Borut Mekina

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«

    Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje, Več