Jure Trampuš  |  foto: Borut Peterlin

18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika

»Vedno sem veliko delal in dobro zaslužil.«

Kaj je delal Gregor Virant, da je dobil tako visoke honorarje?

Katera so tista pogodbena dela iz leta 2009, ki so vam prinesla 95.000 evrov bruto honorarja?

Naj naštejem organizacije, za katere sem delal v letu 2009: Fakulteta za državne in evropske študije, Fakulteta za upravo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Center za evropsko prihodnost, Ljudska univerza Žalec ... Od tujih podjetij v letu 2009 pa: podjetje Tribal Helm Corporation za delo na Kosovu in nemško javno podjetje GTZ za delo v Makedoniji.

Za vsa leta sem pripravljen dati pooblastilo za vpogled v vse davčne dohodke pod pogojem, da to naredijo tudi ostali predsedniki strank, vsaj največjih.

Katerim vladam ste svetovali?

V Bosni in Hercegovini sem delal prek italijanskega podjetja Eurecna. V Srbiji sem delal prek istega italijanskega podjetja ter še s švedskim podjetjem SIPU International. V Makedoniji sem delal skupaj z že omenjenim GTZ-jem, avstrijskim podjetjem Human Dinamics in španskim podjetjem FIIAPP. Vsi moji izdelki in pojasnila o delu so dostopni pri sekretariatu za evropske zadeve makedonske vlade, na makedonskem ministrstvu za informacijsko družbo in javno upravo, na njihovem upravnem sodišču, na uradu koordinatorja za reformo javne uprave BiH, na ministrstvu za javno upravo Republike Srbije, v uradu Valentina Inzka, visokega predstavnika EU v BiH, in pri nekdanjem vodji delegacije EU v Sloveniji in pozneje v Makedoniji Erwanu Fouereju. Pri vseh teh institucijah in posameznikih lahko preverite podatke o obsegu in kakovosti mojega dela. Glede na odločitev za kandidaturo sem pred približno enim mesecem sodelovanje s tujimi podjetji končal, v času kampanje mi bo morda uspela le eno- do dvodnevna misija v Sarajevu.

Koliko časa ste v letu 2009 preživeli zunaj Slovenije?

Precej svetovalnega dela sem, kot rečeno, opravljal v Makedoniji, Srbiji, na Kosovu in v BiH. V letu 2009 tega še ni bilo veliko, v naslednjih letih precej več.

Koliko prošenj za redno zaposlitev ste napisali v letu 2009?

Po osmih letih v politiki sem imel vso pravico, da se vrnem na profesorsko oziroma docentsko mesto na svojo matično Fakulteto za upravo. Vendar je ta pogojevala mojo redno zaposlitev s habilitacijo ljubljanske univerze, ki sem jo pridobil šele konec leta, tako da sem se zaposlil februarja 2010, torej dobra dva meseca po zaključku prejemanja nadomestila. Dogovarjal sem se tudi za zaposlitev na Fakulteti za državne in evropske študije, vendar so septembra 2011 mojo zaposlitev na upravnem odboru zavrnili.

Trdite, da so se vam, ker ste šli v politiko, znižali dohodki. Kje ste delali pred letom 2000, preden ste postali sekretar na ministrstvu?

Največ je bilo svetovalnega dela na Inštitutu za javno upravo (inštitut je v času mojega sodelovanja do leta 2000 pripravil vrsto zakonov z različnih področij upravnega prava), predaval sem izrednim študentom na Fakulteti za upravo in ljudskih univerzah. Predaval sem tudi na seminarjih, največ na področju upravnega postopka in lokalne samouprave. Za vsa leta sem pripravljen dati pooblastilo za vpogled v vse davčne dohodke pod pogojem, da to naredijo tudi ostali predsedniki strank, vsaj največjih.

Kako bi spremenili zakonodajo o prejemanju nadomestil bivšim funkcionarjem?

Nadomestilo bi skrajšal na največ šest mesecev in znižal na 80 odstotkov, tudi v prihodnje pa bi se lahko izkoristilo za pripravo na normalno vrnitev v osnovno kariero. Dodatnih pogodbenih del ne bi prepovedal, saj državi (prek dohodnine) znižujejo strošek, bi pa v zakonu določil, da se v primeru zaslužkov nadomestilo zmanjša (podobno kot v primeru nadomestila za brezposelnost). V tem duhu je tudi moja odločitev o donaciji proračunu v višini 18.777 EUR.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.