Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?

    Grobosti, izključevanja, poniževanja in laži v resnici ne sprejema tudi slovenska javnost. Stranko SDS danes podpira manj volivcev, kot jo je marca, ko je po odstopu vlade Marjana Šarca prevzela oblast. V tistem času je agencija Ninamedia stranki SDS izmerila 23,5-odstotno podporo, letošnjega februarja pa le še 17,1-odstotno. Več

  • Jure Trampuš

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj Karlu Erjavcu ni uspelo in kaj bo storila opozicija?

    Janez Janša ima rad številke, ker naj bi predstavljale dejstva. Razmetava s številkami, jih meče na plan, kaže grafe, vijuge, liste s čačkami, ki dokazujejo, da imata njegova vlada in njegova stranka vedno prav. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Politika

    »Ne gre za glasovanje o navadni nezaupnici, gre za vprašanje, v kakšni državi si želimo živeti«

    Karl Erjavec, človek, ki je lani zapustil politiko, a se je potem vrnil vanjo, je kandidat za predsednika vlade. Njegova kandidatura je posledica trenutnih političnih razmerij in želje dela poslancev, da Slovenija dobi novo vlado. Koliko je teh poslancev, v resnici ne ve niti Karl Erjavec, računa pa na modrost, na to, da bo večina poslancev sprevidela, kakšen politik vodi Slovenijo. Erjavec priznava, da je morda naiven, zase pravi, da je zato morda tudi eden izmed zadnjih romantikov v slovenski politiki, a bo vseeno poskusil. Politično norost, v kateri po njegovem mnenju živimo, je treba ustaviti. Več

  • Jure Trampuš

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Politika

    Učenci, dijaki, študentje – vsi so žrtve samovoljnega vladarja

    Na zadnji januarski seji vlade, 28. januarja, se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Vlada ni obravnavala predlaganega, že prej usklajenega razpisa za vpis v študijske programe za prihodnje študijsko leto. Ni dala soglasja h gradivu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Družba

    »Poslušajte govore domobranskih voditeljev, pa boste videli, koliko antisemitizma je v njih«

    Oto Luthar se ukvarja z zgodovino zgodovinopisja, filozofijo zgodovine in, družbenim razmeram primerno, z revizionizmom. Politično prikrajanje zgodovine ima, kot pravi, jasen namen, politiki daje legitimnost, da lažje ostaja na oblasti. Točno to počne slovenska vlada, to je tudi eden od razlogov, zakaj tako veliko govori o osamosvajanju, domoljubju. A bati se je treba ljudi, tako Luthar v intervjuju, ki vseskozi govorijo o domoljubju, ne zanima jih domovina, zanima jih predvsem oblast. Več

  • Jure Trampuš

    29. 1. 2021  |  Politika

    Janša lastnoročno ustavil razpis o vpisu na fakultete

    Razpis za prosta študijska mesta ne nastane v enem dnevu, na mizi, kar tako v Excelovi tabeli. Gre za dolgotrajen proces usklajevanj, pogajanj med ministrstvom za izobraževanje in univerzami, določena je časovnica, kdaj morajo biti stvari pripravljene, objavljene, zakaj in podobno. Več

  • Jure Trampuš

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura

    »V posmeh obletnici slovenske države«

    Tomaž Kunstelj je veleposlanik v Rimu. To je njegovo tretje veleposlaniško mesto, pred imenovanjem na položaj v Italiji je bil veleposlanik v Vatikanu in Kanadi, bil je tudi namestnik veleposlanika v Argentini. Po izobrazbi je diplomirani inženir lesarstva, v prostem času malteški vitez. Na veleposlaniški položaj ga je prinesla politika, nekoč je bil član SKD, vodja predvolilne kampanje Lojzeta Peterleta, nato je bil dolga leta generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Ponosen je, da v tujini predstavlja Slovenijo. »Biti veleposlanik pomeni neke vrste nadgradnjo diplomatske kariere, prepoznavanje nekih znanj, ki si si jih nabral z leti. Pomeni tudi zaupanje, da boš v tujini lahko dostojno predstavljal interese države in tudi državljanke in državljane, da jim boš na razpolago. Predstavljanje države je po eni strani čast in tudi velika odgovornost,« se je Kunstelj lani razgovoril za lokalni časopis Kopitarjev glas iz Vodic, kjer je doma. Več

  • Jure Trampuš

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura

    »Zdenka Badovinac je ena od herojinj našega časa«

    Hou Hanru je umetniški direktor Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti 21. stoletja – MAXXI. V zadnjih dveh desetletjih je bil kustos ali sokustos več kot 100 razstav po vsem svetu, od Pekinga do New Yorka, od Aucklanda do Benetk. Piše in predava o sodobni umetnosti. Več

  • Jure Trampuš

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Politika

    Karl Erjavec čaka

    Jože Možgan je bil nekoč poslanec združene stranke SLS + SKD. Bilo je pred dobrimi 20 leti, v času, ko se je v parlamentu, kot se od časa do časa zgodi, dogajala prava drama. Tedanji premier Janez Drnovšek je izgubil podporo, parlament pa je iskal novega mandatarja. Ni šlo ne v prvem ne v drugem glasovanju. Šele v tretje je Andrej Bajuk dobil 46 glasov. Podprl ga je tudi Jože Možgan. A ni glasoval sam, zaradi bolezni je njegovo volilno voljo izrazila žena. Glasovanje so opravili ob »smiselni uporabi« 79. člena zakona o volitvah, ki volivcu omogoča, da »pripelje s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico«. Takrat se s tem ni nihče zares ukvarjal. Pomemben je bil izraz poslančeve volje. Kar je seveda prav, navsezadnje so pred leti nekaj časa v parlament iz zapora vozili tudi Janeza Janšo, da je lahko glasoval. Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba

    Bi moral Twitter ukiniti profil tudi Janezu Janši?

    Socialna omrežja – Twitter, Facebook, Instagram in druga – so glavni komunikacijski kanali takšnih ali drugačnih govornikov, posebno priljubljeni pa so pri politikih. Zakaj je tako, je jasno – omogočajo neposredni nagovor volivcev, med politikom in ciljno skupino ni nikakršnega filtra, ki bi sporočila preverjal in postavljal v kontekst. Socialna omrežja so megafoni, idealna sredstva za propagando. Vse to je znano že leta: Facebook ni le omrežje, ki bo povezalo svet; Facebook, tak, kakršen je danes, je grožnja demokraciji. Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika

    Dogodivščine ministra Tonina

    »Odločitev ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala.« Tako dramatično zvenijo besede, ki so jih zaradi začasnega zadržanja zakonsko pogojenih nakupov orožja zapisali na ministrstvu za obrambo. Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika

    Etapna zmaga

    Najprej se je novica o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, pojavila na portalih stranke SDS, ki zase pravijo, da so mediji. Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika

    Policija – rešuje ali grozi?

    Malo pred koncem leta je snežni plaz na Turskem žlebu zasul dve osebi; na srečo sta bili le lažje poškodovani. Minila sta dva tedna, snega je v gorah veliko, pohodnikov in turnih smučarjev prav tako. Trenutno je v Sloveniji razglašena »znatna nevarnost snežnih plazov«. Na Zelenici, vzpetini tik ob Ljubelju in avstrijsko-slovenski meji, imajo s plazovi slabe izkušnje: v zadnjih desetletjih so pod seboj pokopali več ljudi, na ne tako oddaljenem Storžiču pa je plaz daljnega leta 1937 usmrtil kar devet smučarjev. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Politika

    »SDS je avtoritarna stranka. Politiko, ki jo vodi, bi lahko označil tudi strožje.«

    Med pogovorom z Milanom Kučanom se je težko znebiti vtisa, da je drugačen od vsega, kar je politika danes. Govori mirno, vljudno, posluša vprašanja, nič agresivnega in škodoželjnega ni v njegovih odgovorih. Seveda je drugačen, spada v čas, ko je politika vsaj poskušala vključevati različnosti. Četudi je Kučan nekoč sedel na vrhu enopartijskega sistema, je v času demokratizacije ugotovil, da je svoboda pomembnejša od ideologije in partijske pripadnosti. Zase še vedno pravi, da je komunist, a ne komunist sovjetskega tipa, pač pa človek, ki zagovarja skupnost, ljudi in manjšine v njej. Več

  • Jure Trampuš

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Politika

    Smrtno nevarni dežniki

    Na božič, 25. decembra, je v Ljubljani po malem deževalo. Po okrašenem mestu so se sprehajali ljudje z dežniki in hiteli sem in tja. Veliki dežniki, mali dežniki, rdeči, modri, takšni z napisi, pa tudi takšni, okrašeni z lučkami. Bil je petek in pet dežnikov je zavilo proti stavbi slovenskega parlamenta. Dežnike so od daleč zasledovali policisti in jih pred parlamentom ustavili. Dežnikom so pojasnili, da zbirajo obvestila, da preverjajo, ali gre morda za protestni shod, za izražanje mnenj, kar je v teh krajih že nekaj časa strogo prepovedano, in da bodo po opravljenem postopku vpletenim poslali obvestilo. Več

  • Jure Trampuš

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Svet

    Pirova zmaga za Juliana Assangea

    V sagi Juliana Assangea, enega izmed ustanoviteljev WikiLeaksa, karizmatičnega, egotripskega borca proti zlorabam, za katere so odgovorne oblasti, človeka, ki je razkril, kako ZDA z letalniki morijo nedolžne civiliste, kako države trgujejo s podatki, orožjem, človeškimi usodami, hkrati pa vse to prikrivajo, manipulirajo in lažejo, se je v ponedeljek zgodil obrat. Prvostopenjsko sodišče v Londonu je zavrnilo zahtevo ZDA, ki so od Velike Britanije pričakovale, da jim bo izročila Juliana Assangea. Več

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Osebnost leta: KOLESARJI

    Eden izmed znanilcev razsvetljenstva, angleški filozof John Locke, je med drugim razmišljal o pomenu človeškega razuma, strpnosti, o vlogi države in oblasti. Kar je pričakovano, živel je v času, ko se je nemirna Anglija zapletala v vojne med parlamentarci in rojalisti, med tistimi, ki so zagovarjali oblast parlamenta, in onimi, ki so zagovarjali kraljevino, sam pa je zaradi pisanja in nasprotovanja monarhističnemu absolutizmu pristal v političnem azilu. Več

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Zgodovina kot supermarket

    V teh lepih prelomnih časih, ko se obesi leto, ko vse žari od božiča, zraven pa je pripeta še okrogla obletnica plebiscita, nas je slovenska vlada počastila s spominskim zapisom, objavljenim na uradnih spletnih straneh, o božičnem praznovanju plebiscitne zmage. Več

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Zgodba o izdaji in propadu

    Že nekaj let je, odkar je kot meteor zasijal Miro Cerar, ustavni pravnik, pravni svetovalec državnega zbora, ki je Sloveniji obljubil, da bo politiki vrnil moralo, verodostojnost, samoomejevanje, smisel za skupno dobro. Zmaga njegove stranke na volitvah 2014 je bila zelo prepričljiva, Cerar je postal predsednik vlade in politika se je v resnici vsaj za nekaj časa otresla nizkotnosti. To pa je bilo tudi vse, na položaju predsednika vlade se Cerar ni znašel, še manj uspešen je bil s stranko in pri izbiri ljudi, ki jim je zaupal. Več

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    Ali lahko Karl Erjavec postane predsednik nove slovenske vlade?

    Da bi bolje razumeli, kdo je Karl Erjavec in zakaj možnost, da postane slovenski premier, ni tako nemogoča in sporna, se moramo za hip vrniti v čas, ko je stopil na slovensko politično prizorišče. V leto 2005 torej, ko je postal predsednik stranke DeSUS. Erjavec je bil v politiki že prej, že leta 1990 je bil v Kranju aktivni član krščanskih demokratov, a očitne politične kariere ni naredil, saj je bil pravnik, zaposlen v Uradu varuha človekovih pravic, ki ga je sredi devetdesetih let vodil Ivan Bizjak. Ko je ta kasneje postal pravosodni minister, je bil Erjavec njegov državni sekretar, nekaj časa ga je celo nadomeščal, ker se je Bizjak poškodoval med gorskim kolesarjenjem. Erjavec je takrat še razmišljal, kaj naj dela, kje bi bilo zanj najbolje, najprej je bil član krščanskih demokratov, nato se je spogledoval s SLS in LDS in nazadnje, maja 2005, postal predsednik stranke DeSUS. Takrat je že bil minister za obrambo v prvi Janševi vladi. Več

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    Kako dolgo še?

    Marca 2018, v času Cerarjeve vlade, je parlament sprejel zakon o nevladnih organizacijah. Ta ureja njihov javni status, določa namen, skrbi za evidence, pravice, obveznosti. Med drugim v 28. členu uzakoni poseben finančni sklad za razvoj nevladnih organizacij – za sistemsko spodbujanje njihovega razvoja. Sredstva za ta sklad prihajajo neposredno iz dohodnine, letos so znašala 5,2 milijona evrov. Gre za tista sredstva, ki jih davčni zavezanci sami ne namenijo za financiranje splošnokoristnih namenov, sindikatov, političnih strank in podobnih organizacij, kar omogoča zakon, ki ureja dohodnino. Več

  • Jure Trampuš

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Politika

    Išče se epidemiolog

    V prvem letniku katerekoli družboslovne ali humanistične fakultete, če ne že prej, te profesorji naučijo, da kulturnih vzorcev ne moreš neposredno prenašati iz enega okolja v drugega. Družbena, kulturno pogojena pravila ravnanja, ki veljajo v kakšni južnoameriški državi, ne morejo veljati v strogi Nemčiji. Enako kot denimo učinkovitost z nadzorom države, ki jo je vpeljala kitajska komunistična partija, pač ne more enako dobro delovati v državah, kjer je svoboda posameznika (in njegova odgovornost) osnovno vezivo družbe. Ne more, kajti družbe in njene zakonitosti so kompleksne stvari, ki jih ne moremo preprosto prezrcaliti v ta ali ona okolja. Več

  • Jure Trampuš

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Politika

    Vasko Simoniti ni le aroganten politik ...

    Vasko Simoniti je bil nekoč dober univerzitetni profesor, razgledan, zanimiv, poglobljen. V svojem doktoratu se je ukvarjal z obrambno strategijo, ki so jo v teh deželah uvajali v času turških vpadov, na Filozofski fakulteti pa je predaval zgodovino srednjega veka. V času prebujanja slovenske demokracije ni bil preveč dejaven, se pa je leta 1984 podpisal pod peticijo, ki je obsojala t. i. beograjski proces. V javnosti se je začel pojavljati kasneje; leta 1998 je s pisateljem Dragom Jančarjem pripravil zbornik in razstavo, naslovljeno Temna stran meseca, ki je obravnavala zgodovino totalitarizmov v Sloveniji. Štiri leta za tem je bil vodja volilnega štaba Barbare Brezigar, ki v boju za mesto predsednice Slovenije ni uspela premagati Janeza Drnovška. Več

  • Jure Trampuš

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Politika

    Kako daleč smo od samodrštva oblasti?

    Slovenski FBI, Nacionalni preiskovalni urad, vodi Petra Grah Lazar. Na ta položaj je bila imenovana brez resnih izkušenj. Usmerja delo preiskovalcev, kriminalistov, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske in finančne kriminalitete. Med drugim preiskujejo financiranje medijev, ki so neposredno povezani s stranko SDS. Več

  • Jure Trampuš

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Politika

    Hupanje umre zadnje

    Ker je policija 27. novembra kaznovala Nino Hudej, sicer glasbenico, tistega dne pa protestnico, ki je v avtomobilu s hupanjem izražala svoje mnenje, je slednja ta teden vložila zahtevo za sodno varstvo. Trdi, da je policija nepopolno in zmotno ugotovila dejansko stanje in da je bila kazen neupravičene uporabe zvočnih signalov – torej hupanje – izrečena v nasprotju s pravnim redom. Več

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Oklepniki in ljudska volja

    Nekdanja Jugoslavija je v osemdesetih letih zdrsnila v hudo gospodarsko krizo, pojavili sta se hiperinflacija in brezposelnost, življenjska raven se je začela zniževati. Gospodarsko krizo je spremljala kriza države in njenih institucij, to pa je nazadnje pripeljalo do razpada. Več

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Vlada naj bi ukinjala urad za verske skupnosti

    Na lični spletni strani ministrstva za kulturo je kot direktor urada za verske skupnosti, institucije, ki se upravno in strokovno ukvarja z versko svobodo in njenim udejanjanjem, naveden Gregor Lesjak. A pri tej vladi ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Lesjak je že nekaj tednov brez pooblastil, v njegovi pisarni sedi Simon Umek, uradu grozi zaprtje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    »Zakaj si Janša želi, da bi ga vrgli z oblasti?«

    Jože Vogrinc je na ljubljanski Filozofski fakulteti dolga leta poučeval sociologijo, predvsem sociologijo kulture in medijev, ukvarjal pa se je tudi s konceptualiziranjem humanistike in družboslovja ter z izzivom radikalnih družbenih sprememb. Ravno danes, sredi epidemije, je jasno, da moramo o teh spremembah še vedno razmišljati in jih skušati udejanjiti. Kajti demokracija, politični sistem, ki je vpeljan danes, vsem ljudem ne prinaša enakih demokratičnih učinkov. Vogrinc je zelo kritičen do Janše, a zanj je zgolj simptom in posledica tega, da živimo v družbi, ki ni več demokratična in v kateri bo treba demokracijo samo, kot ideal in kot družbene prakse, zastaviti na novo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Svet

    Papež Frančišek ne bi bil volivec stranke SDS

    Papež Frančišek, dobri človek iz Vatikana, v novi knjigi Ponovno začnimo sanjati, izšla bo decembra, govori tudi o aktualnih stvareh. Njegovim mislim, njegovemu pogledu na svet je vredno prisluhniti, še posebej zato, ker je razmišljanje vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in naslednika samega Jezusovega učenca sv. Petra v diametralnem nasprotju z vsem, kar v Sloveniji počno politične stranke, ki zase rade pravijo, da izhajajo iz katoliške morale in nauka. Več

  • Jure Trampuš

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    »Zahtevamo referendum«

    Sedemindvajsetega septembra je bil v Švici že drugi referendum letos. Res je, veliko referendumov imajo v Švici, gre za državo, ki neposredno demokracijo jemlje krvavo resno. Tokrat so imeli volivci pred seboj več vprašanj. Švicarska ljudska stranka je želela omejiti priseljevanje iz EU, kar so volivci zavrnili, odločali so o uvedbi dvotedenskega plačanega očetovskega dopusta, kar so volivci podprli, o odstrelu volkov, kar so zavrnili, in odločali so o nakupu bojnih letal. Več