Jure Trampuš
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Politika Za naročnike
Pred dvema tednoma, 14. aprila, se je zgodilo, kar se je že dolgo napovedovalo. Miha Kordiš, poslanec stranke Levica, njen dolgoletni član, poster boy, ki je nekoč poziral z baretko, zdaj pa raje nosi palestinsko ruto, je imel dovolj. »Ne grem se več,« je dejal in izstopil iz poslanske skupine, v kateri je preživel dobrih deset let. Že prej je bil v disciplinskih postopkih strankinih organov, marca pa ga je Levica izključila iz članstva. Mesec kasneje je torej Kordiš dokončno, z nekaj jeze in z borbenimi gesli na ustih, zapustil nekdanje tovariše.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba Za naročnike
Potrebujemo levičarskega Trumpa
Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
Zdaj, ko se je poslovil papež Frančišek in ko se bo za vatikanskimi zidovi začelo iskanje njegovega naslednika – ta bo ali reformist, človek, ki bo nadaljeval po Frančiškovi poti, ali revolucionar, torej tisti, ki bo stopil dlje, kot je zmogel pokojni papež, ali pa reakcionar, človek, ki bo cerkev na prepihu poskušal vrniti v stare dobre tirnice predvidljivega konservatizma v nauku in podobi –, se lahko vprašamo, kje se je Frančiškov pontifikat zataknil.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Papež Frančišek je načrtoval revolucijo
Bil je 21. januar, dan po inavguraciji Donalda Trumpa, in predsednik ZDA se je v skladu s protokolom in obdan z najožjimi sodelavci udeležil maše v nacionalni stolnici v Washingtonu. Mariann Edgar Budde, škofinja episkopalne cerkve, gre za različico anglikanske cerkve, ki pripada protestantski veji krščanstva, je med pridigo Trumpa prosila, naj ne pozabi na priseljence. »So ljudje, ki obirajo naše pridelke in čistijo naše poslovne stavbe, ki delajo na farmah in v mesnopredelovalnih obratih, ki pomivajo posodo v restavracijah in opravljajo nočne izmene v bolnišnicah – morda niso državljani ali nimajo ustreznih dokumentov, vendar velika večina priseljencev ni kriminalcev. Plačujejo davke in so dobri sosedje,« je dejala. »Izkažite usmiljenje, gospod predsednik, tistim v naših skupnostih, katerih otroci se bojijo, da bodo njihovi starši odpeljani. Pomagajte tistim, ki bežijo z vojnih območij in pred preganjanjem v svojih deželah, da tukaj najdejo sočutje in sprejetost. Bog nas uči, da moramo biti usmiljeni do tujca, saj smo bili tudi mi nekoč tujci v tej deželi.«
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Je zamisel o bojkotu prihajajočega referenduma o dodatkih k pokojninam modra?
V nedeljo, 11. maja, se Sloveniji obeta zakonodajni referendum. V mandatu te vlade bo to tretja referendumska nedelja, kar je glede na izkušnje iz prejšnjih referendumskih desetletij malo. Referendumi so bili orodje političnega boja med strankami in ne, kot nas uči teorija, korektiv demokracije. To se je deloma spremenilo leta 2013, ko je bil uveden zavrnitveni kvorum. Ta določa, da je zakon, o katerem odločajo volivci, na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina udeležencev, hkrati pa mora ta večina šteti vsaj petino volilnega telesa. Danes je v Sloveniji 1.693.355 volivcev. Da bo referendum uspel, bo moralo proti zakonu glasovati vsaj 338.672 volivcev ob jasnem pogoju, da bodo tisti, ki nasprotujejo zakonu, v večini.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Petokolonaši / Kdo podpira ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri lomljenju Evrope?
Kot krvavi preludij druge svetovne vojne je v Španiji med letoma 1936 in 1939 potekala državljanska vojna. Na eni strani so bili nacionalisti, na drugi strani Ljudska fronta, na eni podporniki monarhije, lojalisti, falangisti, na drugi socialisti in anarhisti, na eni fašisti, na drugi komunisti. Po skoraj treh letih spopadov so zmagali prvi, vodil jih je general Francisco Franco, fašist in diktator, ki je v Španiji vladal do svoje smrti leta 1975. Ena izmed ključnih bitk vojne je bil spopad za Madrid, mesto, ki so ga branile republikanske sile. Francovi strani je poveljeval na Kubi rojen general Emilio Mola. Ravno Moli se pripisuje, da je leta 1936 prvi uporabil izraz »peta kolona«. Dejal naj bi, da se Madridu bližajo štiri vojaške kolone, peta kolona, ključna, pa naj bi bila »tako ali tako že v mestu«.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
»Bolj ko grejo stvari slabo, več bo v družbi jeze in frustracij«
Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Ta teden so privrženci stranke SDS v parlament prinesli zbrane podpise za razpis referenduma o domnevno previsokih nagradah, pokojninskih dodatkih kulturnikom, ki so za svoj umetniški opus dobili najvišja priznanja. Referendum naj bi bil čista demagogija, »sramota za SDS«, kakor bi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je stranka, ki referendume uporablja kot sredstvo političnega boja. Kakšna je resnična vsebina tega referenduma, ni pomembno, pomembnejši so razdor, nesoglasje in polarizacija.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
Je res, da je mir v Ukrajini in Evropski uniji mogoče doseči le z oboroževanjem?
Enajstega marca je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nagovorila evropski parlament. Ta govor naj bi Evropsko unijo »vrnil v središče sveta«, v resnici pa je bil to odgovor na napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prenehanju vojaškega sodelovanja z državami EU, pa tudi odgovor na ameriško koketiranje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Mir ni več samoumeven, soočamo se s krizo evropske varnosti,« je Ursula von der Leyen dejala poslancem. »To je trenutek za mir z močjo. To je čas za skupno obrambo.«
-
Dogajanje v politiki je predvidljivo, politika je spopad, pri katerem so pravila dogovorjena. Kar ni slabo. Način, kako vodiš politični boj, metode, ki jih izbiraš, razkrivajo, kakšen politik, minister, poslanec ali pač predsednik vlade si. SDS je te dni vložila interpelacijo zoper delo vlade Roberta Goloba. To pravico opozicija seveda ima in prav je, da jo uporablja.
-
Andreja Hoivika (roj. 1993), poslanca SDS iz Škofje Loke, politika spremlja od mladih nog. Njegova mati Aleksandra Hoivik je bila članica stranke Zeleni Slovenije in je sedela v osamosvojitveni skupščini, Andrej Hoivik pa je politično pot začel kot član Slovenske demokratske mladine. Nato se je vzpenjal po hierarhični lestvici. Ker je po izobrazbi kemik, se je leta 2020 zaposlil kot svetovalec za okolje, infrastrukturo in kohezijo v Janševem kabinetu, nato je pomagal Marku Borisu Andrijaniču na ministrstvu za digitalizacijo, na volitvah leta 2022 pa se je zavihtel v državni zbor. Zdaj mu je stranka SDS dodelila posebno nalogo.
-
Stranka SDS je dokončno zagnala kolesje in se pripravlja na referendum o zakonu, s katerim so določeni dodatki k pokojninam tistih umetnikov, ki so dobili Prešernovo nagrado. Če bo šlo po načrtih, naj bi bil referendum pred poletjem, morebiti pa ga bo spremljal še kakšen, denimo tisti, ki se bo »boril za svobodo govora« in bo volivce povprašal, kaj menijo o novem zakonu o medijih.
-
Janša bi Trg republike preimenoval v Trg Jožeta Pučnika
Ko je prva Janševa vlada leta 2007 v čast in slavo velikega osamosvojitelja in očeta Demosa Jožeta Pučnika letališče Brnik preimenovala v letališče Jožeta Pučnika, se je marsikdo držal za glavo.
-
Izračun pokojnin za umetnike / Kaj pravijo številke?
Politiki vseh vrst radi opletajo s podatki, večinoma napačnimi. Poglejmo, kaj pomenijo.
-
Vlada Roberta Goloba je na seji v četrtek, 30. januarja, sprejela sklep o nadaljevanju nakupa in dobave osemkolesnih patrij. Slovenija naj bi tako v prihodnjih letih kupila 106 oklepnikov, okvirni znesek projekta pa je po ocenah 700 milijonov evrov. Namen tega megalomanskega nakupa je bojno opremiti dve bataljonski skupini, minister za obrambo Borut Sajovic pa je javno obljubil, oh, kako znano zvenijo te besede, da bodo »postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni«. V isti sapi se je pohvalil, da država varčuje. Za prejšnji nakup osemkolesnikov Boxer, ki ga je potrdil tedanji minister za obrambo Matej Tonin, nova vlada pa ga je nato preklicala, bi odšteli »samo« 343 milijonov evrov, a je šlo le za 45 oklepnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so dvomljive kakovosti. Patrie naj bi bile cenejše. Edina stranka, ki je javno nasprotovala temu nakupu, je bila koalicijska Levica.
-
Stranka SDS si je zaželela novega referenduma. Tistega pravega, zakonodajnega, za katerega morajo pobudniki najprej zbrati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, potem pa še najmanj 335 tisoč glasov proti zakonu, kolikor je, čez palec, visok zavrnitveni prag, da zakon na referendumu pade.
-
Zakaj je Trump navkljub nedoslednostim uspešen?
Dr. Matjaž Nahtigal je predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Preden je postal visokošolski profesor, je počel marsikaj. Delal je v različnih slovenskih vladah (1999–2005), med drugim je bil vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, direktor službe vlade za zakonodajo in generalni sekretar urada predsednika republike. Ukvarjal se je predvsem s področji ustavnega, evropskega in mednarodnega prava, doktoriral pa je na prestižni Harvard Law School.
-
Novi ameriški predsednik Donald Trump je takoj po slovesni prisegi, takoj po inavguraciji storil natančno to, kar je napovedal. Postal je »diktator za en dan«, podpisal je množico izvršnih ukazov. Bilo jih je toliko, da jim je bilo težko slediti. Kar je stara taktika. Politični prostor preplaviš s toliko ukazi, uredbami, odločitvami, napovedmi, da je težko najti tiste, ki so res pomembni.
-
Včasih je treba stopiti korak nazaj, zadihati in na vse skupaj pogledati od daleč. Vlada je na zadnji lanski seji sprejela predlog novega zakona o medijih in ga poslala v parlament. Besedilo je bilo že leto dni v javni razpravi, zdaj se bodo z njim, dopolnjenim, spremenjenim, popravljenim, spoprijeli poslanci. Še preden se je v parlamentu začela politična razprava, pa je završalo na družbenih omrežjih. Pojavili so se očitki o napadu na svobodo govora, ljudje so podpisovali peticijo, evropski poslanec Branko Grims pa je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem je govoril o cenzuri, ki naj bi ogrožala slovensko demokracijo.
-
Permanentna politična propaganda
Malo pred obletnico plebiscita, dogodka, o katerem so sanjale tisočere generacije, dosanjale pa so ga le nekatere, so se po državi pojavili veliki plakati s trditvijo, da Slovenci hočejo državo, za kakršno so glasovali na plebiscitu. Geslo, nastalo pod pokroviteljstvom stranke SDS, nakazuje, da Slovenija danes ni takšna, kakršna bi morala biti. Ni dovolj demokratična, pravična, poštena, ni dovolj slovenska. Vendar to ne drži. Slovenija ima kot država nekaj težav, težave imajo njene demokratične institucije, a opis razmer, ki ga širi SDS, je izkrivljen.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Pred natančno dvema letoma je Nataša Pirc Musar stisnila roko Borutu Pahorju in stopila v predsedniško palačo. Dve leti je dovolj dolga doba tudi za novega politika, čas uvajanja in negotovosti je minil. In v dveh letih je postalo jasno, da je Nataša Pirc Musar res drugačna od svojega predhodnika. Kritizira vlado, kritizira tudi opozicijo, zagovarja tisto politiko, tiste vrednote, za katere je prepričana, da so prave. Zdi se, da bi imela rada več politične moči, a kot pravnica ve, kakšne so njene ustavne omejitve.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Kot odgovor na uničenje, ubijanje, genocid, ki se dogaja v palestinski Gazi – ubitih je bilo več kot 44.000 ljudi, od tega večina otrok in žensk –, so nekatere države letos sramežljivo potegnile odločne poteze in priznale Palestino. Državo, ki obstaja le na papirju, v resolucijah in političnih dogovorih, v resnici je ni, je razdeljena, požgana, razrušena, razseljena, polna trupel, trpljenja preživelih. Izrael se požvižga na mednarodno pravo, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa je razglasil za persono non grata, proces, ki ga je zoper njega začelo Mednarodno kazensko sodišče in zahtevo tožilca Karima Khana o aretaciji Benjamina Netanjahuja ter nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta, pa je označil za antisemitizem. To, da je tožilec enako zahteval za tri voditelje Hamasa, je bila za Izrael še ena žalitev več.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Pri vsem govorjenju o ruskem napadu, o Putinovi blaznosti, o provokacijah ZDA, v vsem tem geopolitičnem modrovanju o interesnih sferah, o nadzvočnih raketah in jedrskih doktrinah, o kolapsu mednarodnega prava in pravici do samoobrambe, pri vseh teh besedah o koncu enopolnega sveta se vseskozi pozablja pristaviti še nekaj. Ko govorimo o vojni, brezpilotnih letalnikih, jarkih, raketah, pozabljamo na mir. Morda je ta krivičen in izsiljen, a je boljši od katerekoli vojne.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Zlom zelene politike / Leto, ko sta zmagala populizem in politika zastraševanja
Če zapišemo, da je leto, ki se izteka, leto vročinskih rekordov, naša ugotovitev ni povsem natančna. Tudi leto pred tem in še leto poprej je bilo tako. Ozračje se segreva in jasno je, da so za to krivi toplogredni plini. Tisti, ki jih ustvarja človeštvo. Skrajni čas je, da se začne revolucija, paradigmatske spremembe v načinu življenja. Dokazi so tukaj, posledice vidimo vsak dan.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2022 energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev. V njih je živelo okoli 109 tisoč ljudi, skupni delež teh gospodinjstev je bil 7,2-odstoten. Statistika kaže, da se delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšuje, še vedno pa je velik. Zapišimo preprosteje, sto tisoč ljudi v Sloveniji pozimi zebe. Razlogov za energetsko revščino je več, najpogostejša sta neprimerno bivališče in finančna stiska.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Svetlana Makarovič je prevzela častno plaketo in s tem uradno tudi Prešernovo nagrado
Kaj se je dogajalo nekoč, je znano. Pesnica, igralka, umetnica Svetlana Makarovič bi morala leta 2000 dobiti Prešernovo nagrado za pesniški opus. Nagrade ni sprejela, ker jo je isto leto – po čudnem postopku in v še bolj nenavadnih okoliščinah – dobil pater Marko Rupnik, ker je z mozaiki uredil papeževo kapelo. »To ni ista gora,« je rekla Svetlana Makarovič in odšla z odra.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«
Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Je ogorčenje ljudi upravičeno ali pa je zanj kriva sistemska politična propaganda?
Živimo v času besa, jeze, sovraštva, ogorčenja, nepotrpežljivosti, frustracije, strahu. Živimo v času, ko prihodnost ne obeta ravno veliko, v času, ko si politika ne želi, ne zmore ali pač ne zna ponuditi zgodbe, ki bi prepričala volivce. Vlada Roberta Goloba je značilen primer. Večina vladajočih strank nato izgublja na volitvah, praviloma jih zamenjajo populisti, radikalni desničarji, ki so se na oblast zavihteli s kritiko vladajočih, vendar nimajo pozitivnih zgodb in dobre politike ne znajo voditi. Izvoli jih elektorat, ljudje, ki bi radi živeli bolje, ki volijo s čustvi, z ogorčenjem in razočaranjem. Tako je v ZDA, tako je v EU.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Kako na ogorčenje in jezo vplivajo družbena omrežja?
Ena od interpretacij, zakaj je med mladimi moškimi v ZDA toliko podpornikov Donalda Trumpa, gotovo je podobno tudi v Sloveniji, je vprašanje družbenih omrežij. Britanski Guardian je opozoril, da so republikanci prevzeli večino spletnega prostora, od podkastov, Youtuba do družbenih medijev. Podobno je v Sloveniji, desnica je s svojimi vsebinami na spletu vplivnejša kot levica. Izvolitev Zale Tomašič v parlament EU je eden od dokazov za to trditev. Je res, da družbeni mediji radikalizirajo posameznike? So ti krivi za širjenje ogorčenja in polarizacijo?
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši«
Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in angleških založnikih. Vranešević je v času zmage Donalda Trumpa, v obdobju, ko volivci podpirajo nasilje in laži, odličen sogovornik za razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo in ali se bo vsa jeza, ki se kopiči na oni strani Atlantika, prelila tudi k nam. Ali je ta jeza res vedno slaba ali pa se iz nje lahko kaj naučimo?
