Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Družba  Za naročnike

    Mladen Dolar: Kapitalizmu gre bistveno bolje, če odvrže politično navlako. Zato se demokraciji ne smemo odreči.

    Za intervju s profesorjem dr. Mladenom Dolarjem smo se dogovarjali nekaj mesecev, veliko predava, potuje, piše, a ni preveč optimističen, »zapleteno je«, pravi, »težko«. Družba se hitro spreminja, kar je bilo nekoč neizrekljivo, postaja standard. Zato smo se pogovarjali o govoricah, o tej gmoti laži, ki zmagujejo nad umom, o tem, kako znajo ta fenomen nekateri hitro zlorabiti, ko namesto pravih družbenih problemov – neenakost je eden izmed njih, vsemogočnost trga drugi – za nasprotnike postavijo ali Jude ali migrante ali tujce ali kogarkoli, ki je drugačen. Kako se temu upreti? Kaj manjka levici? Zakaj je Evropska unija kljub vsem svojim napakam vseeno nekaj, za kar se splača boriti, ne samo splača, razsvetljenske ideje nas pravzaprav zavezujejo, če ne bi bilo razsvetljenstva, ne bi bilo demokracije. Več

  • Jure Trampuš

    3. 10. 2018  |  Politika

    Intervju, ki ga ni bilo

    Mladina je o Generaciji Identitete pisala večkrat. O njih smo pisali še preden se je pojavil njihov manifest, še preden jih je na poslanskih klopeh reklamiral Žan Mahnič. Več

  • Jure Trampuš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Zloraba otrok

    Nekatere ljubljanske šole in tudi vrtci so na začetku šolskega leta učencem in malčkom razdelili Otroško prometno pobarvanko, manjšo knjižico, ki govori o cestnem prometu in tem, kako je lahko nevaren za otroke. V pobarvanki (izdaja Ljubljana SV) je zgodbica o Maši in dedku, ki se nekega mračnega jutra odpravita v vrtec, najprej prečkata cesto na prehodu za pešce, nato pa srečata Primoža, ki je pred kratkim opravil kolesarski izpit. Zgodbica govori, kako naj otroci hodijo ob cesti, kakšna so pravila, kaj so odsevni trakovi, kaj varnostni pas. Ali kot je v uvodu v knjižico zapisal Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije: »Otroci in mladostniki se morajo učiti, kako se varno gibati in ustrezno obnašati v prometu.« Namen in smisel pobarvanke je torej »obvarovati naše otroke«. Več

  • Jure Trampuš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Pleh brez križa

    Krščanski forum SDS je pripravil, kot so ga predstavili v tedniku Demokracija, predlog, ki naj bi »razbesnel neokomuniste in leve džihadiste«. Versko krilo SDS predlaga, naj se na vrh Aljaževega stolpa namesti križ, zdaj je na vrhu zastavica z letnico. »Takšna gesta bi bila neke vrste zahvala Jakobu Aljažu, duhovniku in zavednemu Slovencu, ki je podobno kot bl. Anton Martin Slomšek na poseben način povezal slovenstvo in krščanstvo. Navsezadnje bi bila takšna gesta vsaj simbolna potrditev krščanskih korenin evropske civilizacije, h kateri sodimo tudi Slovenci,« so zapisali. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

    Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične. Več

  • Jure Trampuš

    14. 9. 2018  |  Politika

    Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča 

    Žan Mahnič, poslanec SDS, tudi podpredsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na dan, ko je prisegla nova vlada, objavil fotografijo knjige, Manifest za domovino, ki jo je pred dnevi izdalo podjetje Nova obzorja. Gre za podjetje, ki izdaja tudi strankarsko glasilo Demokracijo. V knjig je podrobno orisan »program« Generacije identitete, skupine mladih, ki so se pri nas po tujih zgledih organizirali v »moderno domoljubno gibanje«. Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča? Več

  • Jure Trampuš

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Politika

    Rojstvo nasilja

    Kaj bi se zgodilo, če bi zapisali »vsi, ki podpirate Janeza Janšo, ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite«? Ali pa, da je »slovenski narod žrtev domobranskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano rogologijo … Dejansko gre za zelo previden načrt potomcev domobrancev, ki so želeli, pravzaprav, slovenski um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt za razslovenjenje«? Več

  • Jure Trampuš

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Družba

    Kdo je neonacistom sešil srajčico?

    Je v Sloveniji vedno več sovraštva? So ideje, ki so se zdele preživete, znova postale nekaj vsakdanjega? So se nestrpnost, zavračanje, žaljenje prelevili v fizične napade, zalezovanje, prikrito fotografiranje, dajanje pobud za pogrom in organiziranje nevarnih druščin, ki želijo vzeti oblast v svoje roke? Je rasizem na Slovenskem dobil domovinsko pravico? Več

  • Jure Trampuš

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Politika

    Žlahtni ministrski izbor

    Sedemnajstega septembra 2014, skoraj pred natanko štirimi leti, je prisegla vlada Mira Cerarja. Cerar je imel takrat veliko podporo javnosti, pa tudi solidno parlamentarno večino. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Politika

    Prva noč

    V petek je Marjana Šarca podprlo 55 poslancev, dobil je en glas več, kot je pričakoval. Podpora, ki jo je zbral, je solidna; ko so  poslanci leta 2012 Janeza Janšo v drugo potrdili za mandatarja, je dobil manj glasov, zgolj 51. Seveda to ne pomeni, da je bila druga Janševa vlada manj legitimna kot Šarčeva, mandatar postane tisti, ki v parlamentu zbere 46 ali več glasov. Legitimnosti premieru ne dajejo glasovi poslancev, odvisna je od načina vladanja, od politik, ki jih izvaja. Miro Cerar je po veliki volilni zmagi leta 2014 dobil 57 glasov podpore, pa je njegova vlada hitro izgubila podporo med volivci. Podobno je bilo pred desetimi leti, ko je Boruta Pahorja pri kandidaturi za mandatarja podprlo 59 poslancev, dobil je skoraj ustavno večino, a mu je vlada hitro začela razpadati. Niso bile krive samo objektivne okoliščine, kriza, gospodarski zlom, krivi so bili politiki sami, ministri in premier, ki preprosto niso znali vladati. Ni torej nepomembno, kdo vodi ministrske resorje, kakšne so njihove izkušnje, kolikšna je njihova politična moč, politični program, kdo so svetovalci. Ministrska posadka nakazuje, ali bo vlada uspešna ali ne. Več