Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Heil Rupnik!

    Novembra 2018 je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, sto let od strašne morije, ki je terjala milijone življenj, ki je bila tako strahovita, da se je zdelo, da po njej ne bo mogoča nobena vojna več. Bili so to prazni upi. Prvi svetovni vojni je sledila še ena, njej še množica drugih. Več

  • Jure Trampuš

    16. 1. 2020  |  Politika

    Pahor razveljavitve sodbe Rupnika ne komentira ...

    Ko smo predsednika republike Boruta Pahorja, ta je leta 2018 v Washingtonu obiskal muzej holokavsta, vprašali, kaj si misli o odločitvi slovenskih vrhovnih sodnikov, je bil najprej pričakovano zadržan. Zapisal, je, da je »komentiranje ali izražanje mnenj o posameznih odločitvah vrhovnega ali kateregakoli sodišča s strani organov drugih vej oblasti z vidika zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti nesprejemljivo in nedopustno. Zato tudi te odločitve vrhovnega sodišča ne komentiram.« V nadaljevanju pa je vendarle dodal: »Kljub temu menim, da bodo tudi generacijam za nami prisega generala Leona Rupnika Hitlerju, njegovo sodelovanje z okupatorjem in goreč antisemitizem v zgodovinskem spominu ostali zapisani kot zavržna dejanja.« Več

  • Jure Trampuš

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Politika

    »Utopil jih je, pa bog pomagaj«

    Branka Krek Petrina je zdravnica otorinolaringologinja. V prostem času se rada ukvarja s politiko. To je dobro, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje. Že dolgo je članica SDS, pred leti je sodelovala z Odborom 2014 in v času afere Patria skupaj z drugimi prižigala sveče pred stavbo vrhovnega sodišča. Danes je v občini Železniki, doma je sicer v bližnji vasi Selca, občinska svetnica. Ko se je po volitvah leta 2018 občinski svet prvič sestal, ji je pripadla čast, da je, ker je najstarejša svetnica, vodila sejo. Svetnica je bila sicer že v prejšnjem sklicu občinskega sveta. Več

  • Jure Trampuš

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Mladinina osebnost leta 2019: Greta Thunberg

    »Groza, groza,« v filmu Apokalipsa zdaj! dahne umirajoči polkovnik Kurz, preden ga z mačeto pobije poročnik Willard. Ta je bil v džunglo poslan ravno z namenom, da razišče, kaj se je zgodilo s ponorelim Kurzem, poveljnikom ameriških čet, ki se mu je zaradi napalma, krvi, trupel, gomil mrtvih otrok in žensk nazadnje zmešalo, pri čemer ni jasno, kje je izvir te norosti. V sami vojni? Pri Kurzu? Pri domačinih, ki mu sledijo? Je izvir norosti v porušenih templjih nekdanjih civilizacij? Ali pa groza tega sveta izvira iz srca teme, iz vlažne džungle, v katero je ujet vsak izmed nas. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Luka Mesec: »Najbrž sem v ’gospodarstvu’ delal približno toliko kot Tonin, Janša ali Pahor«

    Za stranko Levica ne moremo več trditi, da je nova stranka. Njeni poslanci v parlamentu sedijo že dva mandata, iz pol vstajniške in pol akademske skupine se je Levica v nekaj letih razvila v klasično parlamentarno stranko, a zaradi zakonskih pobud in tem, ki jih odpira, v slovenski politični prostor še vedno prinaša svežino. Seveda dela napake, nekateri njeni poslanci so zaletavi, drugi včasih govorijo nesmisle, toda kdo jih ne. Luka Mesec, ki to politično skupino tako ali drugače vodi, pa vseeno razmišlja dolgoročneje, dlje od aktualnih političnih razmer. Seveda so te pomembne, seveda so pomembni davki in višina minimalne plače, a za večjo politično moč bi morala Levica pridobiti večjo podporo (in več zaveznikov). Neizkoriščen volilni potencial naj bi se, tako Mesec, skrival med delavci, med tistimi, ki so največje žrtve družbene neenakosti in ki danes večidel zaradi manipulacij in laži pristopajo k skrajno desnim strankam. Velja pa seveda ugotovitev, da bi morala biti Levica hkrati tudi prepričljivejša. Več

  • Jure Trampuš  |  Ilustracija: Josip Visarjonovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    BIOGRAFIJA: Ursula von der Leyen, prva predsednica Evropske komisije

    Ursulo rodijo 8. oktobra 1958 v Bruslju, v letu nastanka rimske pogodbe, pravnega akta ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU. Ursulin oče je Ernst Albrecht, nemški politik, ki opravlja službo visokega evropskega javnega uslužbenca, pozneje pa postane predsednik nemške zvezne države Spodnja Saška. Nekaj časa je tudi kandidat za nemškega kanclerja. Več

  • Jure Trampuš

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    Hipokrizija v Sloveniji

    Minuli petek se je v nekaj urah po Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih razširila novica, da je trgovsko podjetje Hofer pred svojimi trgovinami prepovedalo prodajanje časopisa Kralji ulice. Zakaj so se tako odločili, ni najbolj jasno. Objavljena je bila le fotografija obvestila o prepovedi. Dobri ljudje interneta so bili zgroženi, pojavljale so se zahteve po bojkotu, spraševali so se, kako lahko trgovci preganjajo brezdomce in podobno. Podoba slikanega obvestila je postala viralna. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Dr. Lev Kreft, filozof: »Upor in odpor sta edini obliki, s katerima se lahko odpre politični prostor«

    Nekoč je bil Lev Kreft politik. V mladih letih je bil predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, a so ga s tega položaja hitro odstavili. Dlje je zdržal na položaju podpredsednika slovenskega državnega zbora, vendar je kmalu ugotovil, da ni najuspešnejši politik. Zato je raje odšel na univerzo in tam že leta predava estetiko in filozofijo umetnosti. Zase pravi, da je levičar. In dodaja, da je v resnici še huje. Ima se za levičarja in marksista. Je tudi član izvršilnega odbora mednarodne zveze za filozofijo športa. Več

  • Jure Trampuš

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Kultura

    »A da sem hudobna? Ja! Sem Luciferka, nosim luč. In branim vse male, nebogljene Svetke tega sveta.«

    Po čem ljudje danes poznajo pesnico Svetlano Makarovič? Veliko ljudi pozna njene otroške pravljice, nekateri še pesmi in šansone. Večina jih tudi ve, da prezira katoliško cerkev, da ne mara duhovnikov, papeža. To, da knjiga, ki opisuje njeno življenje, nosi naslov Luciferka, naj bi bil dokaz več, da pesnica cerkev preprosto sovraži. Stvari pa so bolj zapletene. V času trpkega socialističnega sistema je Svetlana Makarovič brskala po zgodovini ljudskih nabožnih pesmi. Popolnoma so jo prevzele. V Križankah je pripravila recital, uglasbila je Marijine in romarske pesmi. Vse Križanke so dišale po pelinu, Svetlana pa je prepevala o svetem Tomažu. Občinstvo je bilo navdušeno. Partija malo manj. »Zgražajo se nad vsebino pesmi in nanjo se vsuje ploha očitkov, češ da farške in klerikalne reči nimajo mesta v naši socialistični in samoupravni družbi,« je zapisano v njeni knjigi. Seveda partijci niso razumeli, da ji ni šlo za politiko in da je želela v Križankah narediti le nekaj lepega. Težavam z oblastjo navkljub. Več

  • Jure Trampuš

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Politika

    Levica v 21. stoletju

    V ponedeljek zjutraj je časopis Delo objavil redno mesečno javnomnenjsko analizo, barometer podpore slovenskim političnim strankam. Merjenje razpoloženja je potekalo v dnevih, ko se je stranka Levica razšla z vladno koalicijo. »Dovolj je bilo,« so rekli pri Levici. »Vlada je odstopila od sporazuma z nami. Padla je zadnja domina.« Več

  • Jure Trampuš

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Politika

    Preobrat ali predstava za javnost?

    V soboto bo v Velenju kongres Socialnih demokratov, ki naj bi v stranki povzročil prenovo. Najprej programsko, tej pa bo, tako pričakujejo, sledila vrnitev med politične prvokategornike. SD je bila nekoč največja vladna stranka, na volitvah leta 2008 jo je podprlo 30,5 odstotka volivcev. Po letih kriznega »špar programa« Pahorjeve vlade je začela izgubljati volivce. Na zadnjih volitvah leta 2018 je dosegla trikrat slabši izid kot izjemnega leta 2008. Izbira Velenja je pomenljiva. Čeprav stranka na državnozborskih volitvah v tem mestu ne dosega prvih mest, je Velenje občina, kjer SD vlada vse od porajanja demokracije. Najprej je bil dolga leta župan Srečko Meh, zdaj občino vodi nekdanji poslanec SD Boštjan Kontič. S tega stališča je Velenje »rdeča trdnjava«, iz mesta pa prihaja tudi Andreja Katič, ministrica za pravosodje. Več

  • Jure Trampuš

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Spopad za državo

    Na enem izmed barcelonskih trgov so v soboto zvečer protestniki vzklikali gesla v podporo zaprtim katalonskim politikom. Na drugi strani je stala skupina policistov, s čeladami, s ščiti, palicami in solzivcem. V nekem trenutku so se odločili, da bodo protestnike razgnali. Zagnali so se v množico in jo potisnili nazaj. Nekaj ljudi je padlo, med drugim tudi moški, oblečen v belo majico, z zastavo v rokah. Medtem ko je vstajal, je eden od policistov dvignil palico in ga brez obotavljanja udaril. Po nogah, po hrbtu, drugi policist ga je grobo potisnil, da se je opotekel naprej. Zraven je stala starejša ženska, drobna, z očali. Razburjeno je navrgla policistom, zakaj so nasilni, naj vendarle nehajo. A nič jih ni ustavilo. Enkrat, dvakrat so z vso silo udarili tudi njo, dokler je pred množico udarcev niso rešili drugi protestniki. »Grozljivo,« je ob posnetku, ki se je razširil po družbenih omrežjih, zapisal eden od uporabnikov, »ta ženska je pogumnejša od katerekoli barabe, ki jo tepe,« je dodal drugi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Si ljudje res ne želimo demokracije?

    »No, zdaj vemo, kako slabo je. Kaj pa naj mi, industrija, naredimo, da bo bolje?« je po enournem predavanju, ki ga je imel Slavoj Žižek na portoroškem oglaševalskem festivalu Zlatem bobnu, voditelj navrgel filozofu. »Ne, ne, ne,« ga je nemudoma prekinil Žižek, »nisem tukaj, da bi vas kritiziral.« Oglaševalci imajo konkurenco v politikih in ti, tako Žižek, so slabši kot prvi. »Vi vsaj priznavate, kaj počnete. Veste, kaj zares sovražim pri politikih? Najprej cinično prikimavajo, da je vse igra, in nato mislijo, da so se s tem priznanjem iz te igre izločili.« Več

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    On ali kaos

    Zdaj lahko rečemo, da je vedno tako, saj se je zgodilo že velikokrat: po volitvah, ko Janezu Janši ne uspe prevzeti vlade, se za nekaj časa, navadno za več kot leto dni, umakne. Tako je bilo, ko je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja in Mira Cerarja. Hitroprstni komentatorji ugotavljajo, da se je Janša spremenil in da nima več političnega zaleta. Nato se zgodi. V medijih se začno pojavljati afere, dokumenti, obtoževanja, nastopijo protestniški zbori, nenadoma se zdi, da je v državi vse narobe, začnejo se pozivi k zamenjavi oblasti. Več

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Janez Janša je v pesnitvi o lepotah Slovenije omenil domobransko pokopališče

    Janševa domoljubna pesnitev, z vsemi pridevniki in presežki vred, posredno sporoča tudi nekaj drugega. Ne govori le o lepotah domovine, pač pa to domovino, pogled nanjo, postavi v točno določen kontekst. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    Matej Tašner Vatovec, Levica: Vlada je hitro začela iskati podporo na desnici

    Marjan Šarec, ki že leto dni vodi manjšinsko vlado, se je znašel pred prvo resno politično preizkušnjo. Pravzaprav premislekom – stranka Levica, ki je v partnerskem sporazumu z vlado, mu je zaradi različnih razlogov začela umikati podporo. Zdaj ima pred seboj dve možnosti, ali se s partnersko stranko skuša dogovoriti o drugačni vsebini politik, ki jih podpira vlada, ali pa se odloči za obrat, za drugo pot, za smer, ki bo pomenila odmik od levosredinske usmeritve. Več

  • Jure Trampuš

    10. 10. 2019  |  Družba

    »Solidarnost s Svetlano Slapšak!«

    Boris A. Novak, pesnik in podpredsednik Mednarodnega PEN-a, v javnem pismu izraža ogorčenje in hkrati obsoja »serijo verbalnih napadov in fizičnih groženj, ki jim je v zadnjih mesecih izpostavljena dr. Svetlana Slapšak«. Več

  • Jure Trampuš

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Politika

    Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev

    Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati. Več

  • Jure Trampuš

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?

    Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah. Več

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Politika

    Kdo je nova zvezda desnice?

    Alojz Kovšca je predsednik državnega sveta. Na ta položaj je bil izvoljen na začetku decembra 2017. Mandat predsednika državnega sveta traja dve leti in pol, to pomeni, da se bo Kovšca čez slabo leto znova potegoval za ta položaj, znova bo potreboval glasove večine svetnikov. Predsednik državnega sveta je po protokolu eden izmed najpomembnejših javnih funkcionarjev, zato Kovšca na državnih slovesnostih sedi v prvih vrstah, zraven predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika ustavnega sodišča. Ta pozornost mu godi, rad se suče po diplomatskem parketu, rad nastopa, rad je politično aktiven, noče, da bi bil državni svet slepo črevo slovenske demokracije. Več

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Politika

    Enajst volkov in en Marjan

    Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve. Več

  • Jure Trampuš

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika

    Vsem enako

    Na začetku počitnic, natančneje 1. julija, so se po sedmih letih zvišali socialni in družinski prejemki. Zvišanje ni veliko, za 2,4 odstotka. Glede na premoženje to znaša od nekaj centov pa do nekaj evrov, a vseeno naj bi bilo tudi pri štipendijah in otroških dodatkih konec varčevanja. Več

  • Jure Trampuš

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika

    Več nas je, boljši smo

    Viktor Orbán, politik, ki želi Madžarsko ohraniti madžarsko, je pred evropskimi volitvami napovedal ukrepe za zaščito družin. Med njimi so ugodna posojila za mlade družine, tiste ženske, ki bodo rodile vsaj štiri otroke, pa naj bi bile za vedno oproščene plačevanja dohodnine. Namen Orbána je jasen, braniti želi »našo madžarsko, našo krščansko identiteto«. Več

  • Jure Trampuš

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Politika

    Vojni dobičkarji

    Teodor Goznikar živi v Celju. Je član stranke SNS, na njeni listi je kandidiral tudi na volitvah. V življenju je počel marsikaj, pomaga pri organizaciji prireditev, je zastopnik množice podjetij, ustanovil je enega izmed policijskih sindikatov, dela kot sodni vročevalec, dejaven je na družabnih omrežjih. Ena izmed njegovih objav je še posebej zanimiva: 18. maja je bil skupaj s strankarskim šefom Zmagom Jelinčičem na obisku v Republiki srbski, sprejel ju je tudi predsednik narodne skupščine Nedeljko Čubrilović. Gre za tisti obisk Republike srbske, med katerim se je Zmago Jelinčič na lokalni televiziji hvalil, da bo v Evropski uniji »zastopal pozicije Republike srbske« in da ga ni ničesar strah. Več

  • Jure Trampuš

    9. 7. 2019  |  Kultura

    »Zdi se, da umetnost nima več nobene moči«

    Janez Pipan (1956) je gledališki režiser, vrsto let (1994–2008) je bil ravnatelj ljubljanske Drame, a ga je odstavila politika, prva vlada Janeza Janše. Pred tem obdobjem je režiral v Slovenskem mladinskem gledališču, po njem v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Je prejemnik štirih Borštnikovih nagrad, v svojem opusu pa je ustvaril nekaj prelomnih predstav. Recimo Jančarjev Klementov padec (1988) in uprizoritev Krsta pri Savici Dominika Smoleta (1993). Že leta 1984 je režiral Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Zadnji Pipanovi predstavi sta bili Cankarjevi Hlapci (Drama) in Balzacov Mercadet ali Poslovni človek (MGL). Janez Pipan veliko bere, piše kolumne za Objektiv in predvsem rad predava študentom na ljubljanski AGRFT. Poučuje teorijo gledališke igre. Zanimajo ga zgodovinska realnost, eksistenca in utopija, to so, pravi, »hkrati moje življenje in tudi 'moja' umetnost, kolikor sem jo kdaj s kakšno dlako oplazil, ali je ona oplazila mene«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

    Zoran Poznič, minister za kulturo: Kultura ni dodaten strošek, v resnici je dodana vrednost

    Prihod Zorana Pozniča na ministrstvo za kulturo je bil manjše presenečenje. Med razpravo o mobingu na ministrstvu, v času odstopanja prejšnjega ministra Dejana Prešička, se je, tedaj še direktor Delavskega doma v Trbovljah, oglasil pri stranki SD in se ponudil, da bi prevzel položaj. V intervjuju trdi, da je med Trbovljami in slovensko kulturno politiko veliko vzporednic, tako kot Trbovlje nekoč je zdaj zaspalo tudi ministrstvo za kulturo. To kani spremeniti. Je nenavaden politik, govori naravnost, je neposreden, ne olepšuje, je trmast. Vprašanje je, kakšen bo njegov mandat, kakšna je njegova resnična politična moč v primerjavi z, denimo, močjo ministra za finance in kako uspešen bo na ministrstvu pri omejevanju množice interesnih skupin. Več

  • Jure Trampuš

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Družba

    Cerkev ni država

    Konec junija bodo v Vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto; razstavljeni bodo Plečnikovi sakralni objekti, kelihi, monštrance, ciborije, opremljeni z videozapisom o arhitektovem sakralnem opusu, ki ga je pripravil Tone Stojko. Jože Plečnik bo tako prvi slovenski umetnik, katerega delo bo krasilo Vatikanske muzeje. Na odprtju razstave bosta tudi slovenski premier Marjan Šarec in minister za kulturo Zoran Poznič. In ker bosta konec naslednjega tedna v Vatikanu, se bosta srečala tudi s papežem Frančiškom. To bo Šarčev prvi obisk papeža. Stiki med slovensko državo in Svetim sedežem so kar pogosti: pred pol leta, lanskega novembra, je bil v Vatikanu zunanji minister Miro Cerar. Več

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Primer N. Pušnik

    Daniel Paul Schreber je bil nemški sodnik, spoštovan, priljubljen pravni strokovnjak, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja. Bil je direktor deželnega sodišča v Chemnitzu, kandidat za deželnega poslanca, kasneje nekaj časa tudi predsednik senata pri višjem deželnem sodišču v Dresdnu. A njegova profesionalna pot se je večkrat prekinila, bil je hospitaliziran, kot je kasneje zapisal sam, »zaradi bolezni na živcih«. O stanju njegove razsodnosti je odločalo celo sodišče (in prvotno razsodbo o neprištevnosti enkrat umaknilo). Več

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Naš denar za Nova24TV

    V času vlade Mira Cerarja si je ministrstvo za kulturo zastavilo ambiciozen cilj. Želelo je prevetriti medijsko zakonodajo. Leta 2016 je za določitev zakonskih izhodišč naročilo pripravo medijske strategije, ki naj bi bila strokovna podlaga za kasneje sicer nesprejete zakonske spremembe. V strokovnih izhodiščih so zapisane težke besede o delovanju medijskega sklada. To so ugotovitve, »da njegovi cilji niso uresničeni«, »da državljani niso bolje in vsestransko obveščeni«, da »ni večje pluralnosti in večje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev«. Več

  • Jure Trampuš

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

    Je Evropi uspelo zaustaviti nevarnost nacionalizmov in avtokratskega populizma ali pa se je začel njen razkroj?

    Steve Bannon, strateg zmage ameriškega predsednika Donalda Trumpa, te dni biva v uglednem pariškem hotelu La Bristol, ki stoji na ulici Faubourg Saint-Honoré. Ta del Pariza je res prestižen, modne trgovine, lokali za premožne in lepe, temne limuzine s čakajočimi šoferji – pa še Elizejske poljane so le korak, dva stran. Francoska tiskovna agencija AFP, s katero se je Bannon pogovarjal dan po evropskih volitvah, je pripisala, da za hotel plačuje 5400 evrov na noč. Bannon, nekoč je bil investicijski bančnik, z denarjem nima težav. Več