Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zaslugarji

    Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Nezaželena ministrica

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Postavljamo si spomenike

    Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Oltar domovine

    Če bi poslušali samo osamosvojitelje, Janeza Janšo, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina in Lojzeta Peterleta, bi se zdelo, da Sloveniji grozi apokalipsa, večno pogubljenje. Pravijo, da se dogaja »oblastno lomastenje in grobo uveljavljanje politične sile«, odločitve vlade so »nedržavotvorne, nepotrebne in škodljive«, vse skupaj naj bi vodilo k »zgodovinskemu izbrisu«, vlada pa naj bi kot kolektivni organ povlekla »izdajalsko potezo«. Napovedani so protesti, pripravlja se interpelacija, hkrati pa konspirativno nastaja »akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve«. Zakaj toliko hude krvi?

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Osamosvojitveni spomenik

    Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Stranišče in kopalnica / Lepo je biti minister

    Reorganizacija vlade in tri nova ministrstva, ki so jih podprli tudi volivci na lanskem referendumu, nujno prinesejo nekaj premestitev. Na ministrstvih in v vladnih službah se preštevajo in ugotavljajo, kdo bo odšel na kakšno delovno mesto, preračunavajo, ali bodo imela kakšna ministrstva še vedno »skupne« službe, denimo računovodstvo, ali pa je vse skupaj bolje ločiti na samostojne enote.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Družba

    Mitja Sardoč / »Neenakost se povečuje, šole pa so vedno manj vzgojne in vedno bolj tekmovalne institucije«

    Mitja Sardoč je višji znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu, v tisti znanstveni ustanovi, katere vodstvo je politika v času prejšnje vlade želela zamenjati, a ji ni uspelo. Pred desetimi leti je na smeri filozofija vzgoje doktoriral na Institute of Education (University of London) v Veliki Britaniji. Je avtor znanstvenih člankov in urednik znanstvenih revij. Med drugim je sourejal posebni številki družboslovne revije Šolsko polje, ki sta obravnavali nasilje v šoli in družbi. Zato je danes, ko prebiramo svareče naslove o nasilju v šoli, ko varuhi morale govorijo o popustljivih starših in ko apologeti kaznovanja pridigajo, da brez nasilja ni ustrezne vzgoje, pravi sogovornik o vprašanjih nasilja v šoli. Je tega res več kot nekoč? Je bolj neposredno? Kakšni so vzroki zanj? In predvsem, ali ni nasilje v šolah posledica nekega drugega nasilja, ki obstaja zunaj šolskega sistema.

  • Jure Trampuš

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Kultura

    Kaj lahko Brecht naredi za nas?

    Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Nevedni predsednici / Očitno ne vesta, kaj pomeni beseda feminizem

    Decembra 2021 je umrla temnopolta feministična avtorica bell hooks. Bila je ena najvplivnejših preučevalk rasizma in seksizma, a pisala je predvsem o ljubezni, o tem, kako lahko ta preoblikuje svet neenakosti in predsodkov. Lani je v slovenskem prevodu pri založbi Sophia izšla njena knjiga Feminizem je za vsakogar, kratek priročnik za vse, ki ne vedo, kaj je feminizem in zakaj je enako pomemben, kot je bilo pomembno gibanje za odpravo suženjstva ali gibanja za odpravo rasizma, imperializma, razrednega izkoriščanja. »Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja,« je na kratko pojasnjeno v uvodu, »če hočemo odpraviti patriarhat, kar je le še eno poimenovanje za institucionalizirani seksizem, nam mora biti jasno, da vsi sodelujemo pri ohranjanju seksizma, dokler ne spremenimo svojih glav in src, dokler ne opustimo seksističnega razmišljanja in delovanja ter ga nadomestimo s feminističnim mišljenjem in delovanjem.« Feminizem je utemeljen na enakopravnosti in pravičnosti, ne predvideva, da so ženske in moški podobni ali enaki, ni gibanje, ki predpostavlja, da so ženske nasprotnice moških, feminizem je predvsem gibanje za odpravo zatiranja, vizija osvoboditve, vzpostavljanja etike vzajemne svobode, feminizem se zavzema, če zapišemo zelo preprosto, da bi imele ženske več pravic, ne pa moški manj. Kdo bi sploh lahko danes čemu takemu nasprotoval?

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?

    Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Napad na stopnicah

    Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.

  • Jure Trampuš

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Družba

    Zlati škof

    Gregorij Rožman (1883–1959) je bil ljubljanski škof. Znan je po svoji vlogi med drugo svetovno vojno. Partizanska stran ga upravičeno obtožuje kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem, njegovi privrženci pa pravijo, da se je vseskozi boril za slovenski narod in ga skušal rešiti pred brezbožnim komunizmom. Zaradi medvojne vloge je po letu 1991 postal tema političnih obračunov, ena stran ga v imenu revizije zgodovine povzdiguje v žrtev revolucionarnih procesov, druga na vojni čas gleda le skozi prizmo zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev. Oba pogleda sta napačna, oba pozabljata na pieteto.

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Osebnost leta / Robert Golob

    V središču Ljubljane, v precej neopazni stavbi na Gregorčičevi 25, so prostori vlade. Čisto na vrhu, v najvišjem nadstropju, ki je bilo dograjeno v času prve Janševe vlade, prvotno pa je bilo namenjeno menzi, je na desni strani kabinet predsednika vlade, levo od dvigala pa je okrogla soba, kjer potekajo vladne seje. V stavbi je še nekaj uradov, v pritličju je prostor, kjer potekajo tiskovne konference, višje je varna soba, kjer so zaupni sestanki. V tej stavbi se že skoraj dvajset let oblikuje slovenska politika. Trikrat je čisto na vrhu, v pisarni predsednika vlade, sedel Janez Janša, po enkrat Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec, od letošnjega 1. junija dalje pa je v njej Robert Golob.

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Potvarjanje zgodovine

    Ko je ministrstvo za kulturo napovedalo, da bo Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada, združilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, je izbruhnil vihar. Lojze Peterle je grozil s protesti, Janez Janša je govoril o sramoti. A sramota je nekaj drugega; eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov bi bil v muzeju, kakršnega so si zamislili, prikazan podcenjujoče. Muzej ni imel niti stalnih prostorov, niti svoje zbirke, niti finančnih sredstev.

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Politika

    Ko njega več ne bo

    Boruta Pahorja je na položaju predsednika republike zamenjala Nataša Pirc Musar. To funkcijo je opravljal deset let. Zadnji teden je podelil še zadnji odlikovanji. Najprej gasilcu Florjanu Jančiču, potem pa še tisto, ki je bilo podeljeno z zamudo. Še v času predsedovanja Milana Kučana ga je vnaprej zavrnil Jože Pučnik, ko ga je postumno leta 2006 odlikoval Janez Drnovšek, ga ni želela sprejeti njegova družina. Tokrat ga je v tretjem poskusu iz Pahorjevih rok vendarle sprejel Pučnikov sin Gorazd Pučnik. V torek je potem Pahor odšel na kosilo s predsednikom vlade Robertom Golobom, sestal se je z veleposlaniki, zvečer je priredil poslovilno srečanje z novinarji in uredniki. V sredo je obiskal vojašnico na Vrhniki, njegov urad je izdal še zadnje letno poročilo, odhajajoči predsednik pa je dal še poslednji intervju za Radio Slovenija. Nato je v četrtek na seji državnega zbora prisegla nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Mandat je Pahor uradno zaključil točno opolnoči v noči s četrtka na petek.

  • Jure Trampuš

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Družba

    Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija

    Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.

  • Jure Trampuš

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Politika

    Zgodovina v vrečki Bata

    Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.

  • Jure Trampuš

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Družba

    RTV / Bodo direktorja zamenjali, še preden bo uveljavljen novi zakon o RTV Slovenija? 

    Red bomo naredili. Mi imamo zdaj čvrsti programski svet. Imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož, mi se prej ene stvari zmenimo,« se je pred državnozborskimi volitvami hvalil programski svetnik RTV Slovenija Slavko Kmetič, človek, ki mu srce utripa za Janšo. Zadeva naj bi skratka »šla v pravo smer«, odpustili naj bi nekaj upornih novinarjev, »potem bo pa mir«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Družba

    Igor Štiks / »Verjetno se bodo tudi na levici pojavile skupine, za katere nasilje ne bo več tabu«

    Igor Štiks piše romane in predava na različnih fakultetah po svetu, delal je v Franciji, na Škotskem, v ZDA, zdaj uči študente na beograjski Fakulteti za medije in komunikacijo, sodeluje pa tudi z ljubljansko Filozofsko fakulteto. Rodil se je leta 1977 v Sarajevu in je eden izmed najbolj znanih levih intelektualcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Te dni je v Sloveniji izšla njegova knjiga W, bila naj bi napet politični triler, a v resnici opisuje dileme sedanje levice. Zakaj se boriti? Kje so meje nasilja? Kaj je sprejemljivo? Kako iz levičarskega idealista postati desničar? Kakšna so spoznanja iz preteklih bojev za enakost in svobodo? Veliko težkih vprašanj. Pred skoraj sto leti je Antonio Gramsci zapisal znano misel: »Ko staro umira, novo pa se še ne zmore roditi, napoči čas pošasti.« Imel je prav. Živimo v pošastnem svetu vojn, ekoloških katastrof, populističnih desničarjev, ki se spogledujejo s fašističnimi ideologijami, levica pa ne zmore ponuditi drugačne vizije prihodnosti. Kako torej naprej?

  • Jure Trampuš

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Družba

    Smisel ljubezni

    Marko Ivan Rupnik je eden od najbolj znanih slovenskih duhovnikov. Gre za jezuita, rojenega leta 1954 v Zadlogu pri Idriji, ki je poleg teologije študiral tudi slikarstvo. Velik del življenja je preživel v Rimu, delal je na papeški univerzi Gregoriani, bil je svetovalec papeškega centra za kulturo, znan pa je predvsem po mozaikih s sakralno vsebino. Ti naj bi bili po poročanju slovenskih virov v Vatikanu tako priljubljeni, da Rupniku nekateri ljubkovalno pravijo kar »papežev umetnik«. V svetu je res kopica kapel in drugih stavb, opremljenih z njegovimi mozaiki, 500 kvadratnih metrov velik mozaik je denimo v romarski Fatimi, nekaj jih je tudi v Sloveniji, recimo kapela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

  • Jure Trampuš

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Svoboda brez Twitterja

    Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.

  • Jure Trampuš

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Družba

    Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«

    Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.

  • Jure Trampuš

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Politika

    Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?

    Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Družba

    Dragan Petrovec / »Sovraštvo je močno, če ne najmočnejše povezovalno čustvo«

    Zdi se, da stvari uhajajo izpod nadzora. Neznanci na ulicah napadajo politične aktiviste in aktivistke, zmerjajo jih, jih porivajo. Enako delajo s poslanci in poslankami. Pišejo jim grozilna pisma, na družbenih omrežjih grozijo njim in njihovim otrokom, grožnje prejemajo tudi druge znane osebnosti, denimo novinarji in novinarke. Kakšni so pravi razlogi za razrast sovraštva, kdo ga spodbuja, kako ga ustaviti?

  • Jure Trampuš

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Politika

    Muzej narodne revolucije

    Ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko napovedala, da bo ukinila pod Janševo vlado ustanovljen Muzej osamosvojitve in ga pridružila že obstoječemu Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je nastal vihar. Napovedani so bili protesti, razpravlja se o interpelaciji, pojavljajo se besede o zlorabi in obračunu. Kar je bilo pričakovano. Osamosvojitev je pri nas razumljena kot nekaj svetega, brezmadežnega, nedotakljivega, kot udejanjenje tisočletnega sna stoterih generacij Slovenk in Slovencev, ki so si že od kralja Sama dalje želeli živeti v samostojni in demokratični državi. Na tem mitu o sveti osamosvojitvi so zrasli politiki, nekatere politične stranke pa iz njega črpajo ideološke korenine. Zato je drugačen pogled na osamosvajanje, zapišimo: drugačen pogled na strokovno in muzejsko predstavitev zgodovine nastanka slovenske države, za nekatere napad na eksistenco.

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Politika

    Predvolilna napoved / Kdo bo zmagal?

    Drugi krog sedmih predsedniških volitev, pravzaprav osmih, če štejemo še tiste iz leta 1990, kjer sta se pomerila Milan Kučan in Jože Pučnik, bo čez devet dni, v nedeljo, 13. novembra. V njem se bosta spoprijela zmagovalca prvega kroga, torej Nataša Pirc Musar, neodvisna kandidatka, ki jo je v drugo podprla vsa vladna koalicija in nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, ter predsednik sveta SDS in poslanec SDS Anže Logar, ki kandidira s podpisi državljank in državljanov, za njim pa stoji stranka SDS, pa tudi NSi in SLS.

  • Jure Trampuš

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Politika

    Drugi krog / Spopad vrednot

    V politiki vladajo številke, še posebej to velja za volitve, ki temeljijo na dvokrožnem večinskem sistemu. Kdor prepriča več volivcev, zmaga, glas vsakega volivca šteje enako. Volilni štabi podrobno analizirajo prejšnje volilne izide, primerjajo okraje, volišča, presojajo, v kateri volilni okraj je najbolje poslati kandidata in v katerem se predvolilni obiski na terenu ne izplačajo. Nekatera okolja tradicionalno volijo ene politične stranke, druga druge. Tudi tokrat na predsedniških volitvah ni bilo drugače, dober poznavalec zakonitosti volilnega sistema in volilne statistike ima vedno prednost. Tako ni čudno, da je Anže Logar pred volitvami rad obiskoval manjše kraje in vasi, kmetije v Poljanski dolini in na Kozjanskem, a se malce, vsaj za okus, spogledoval tudi z Ljubljano. Prav tako ni čudno, da se je Nataša Pirc Musar odpravila na kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, kjer ima več podpornikov kot Anže Logar. Za vsem tem se skriva preprost številski premislek, kje zbrati največ glasov.

  • Jure Trampuš

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Politika

    Bo SDS dobila predsednika?

    V petek, devet dni pred predsedniškimi volitvami, je novi mladi voditelj TV Dnevnika Nejc Krevs prebral kratko novico, da je Anže Logar dobil pomembno italijansko odlikovanje »vitez velikega križa«. Razlog za tolikšno čast naj bi bila njegova vloga, ki jo je v prejšnji vladi imel na položaju ministra za zunanje zadeve. Lepo, zasluženo, vendar omenjena novica ni bila nič novega. Državniško priznanje je italijanski predsednik Sergio Mattarella uradno podpisal že pred meseci, natančneje 2. junija. Na isti dan so odlikovanje dobili še trije Slovenci: nekdanji veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, nekdanja ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in Vojko Volk, ki je bil konzul v Trstu, danes pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot so potrdili z italijanskega veleposlaništva, navadno razglasijo prejemnike častnih nagrad dvakrat na leto, takrat so objavljena njihova imena. Tudi Logarjevo je bilo. Njegovo ime je bilo na spletni strani predsednika Italije vidno že septembra, najverjetneje pa neposredno po razglasitvi, torej že junija. Četudi naj bi bil Logar odlikovanje fizično prejel šele zdaj, je za novico o časti podobno kot drugi odlikovanci izvedel že poleti. A lavreat Logar je sporočilo o svojem odlikovanju, drugih v sporočilu za javnost ni niti omenil, medijem poslal šele 14. oktobra. Zgodbo o italijanskem priznanju je ponosno objavil na svoji spletni strani, s čimer je želel prikazati, kako dober politik naj bi bil. Ali preprosteje: manipuliral je.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    »S tistimi, ki bi delovali zunaj ustavnih okvirov, ne bi sodeloval«

    Preden je šel Milan Brglez v politiko, je bil profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, proučeval in poučeval je mednarodne odnose ter bil tudi kritik ameriške prevlade, v svetu in tudi v Natu. Nato je odšel v politiko, se zaradi vprašanja človekovih pravic sprl z Mirom Cerarjem, prestopil v SD, zdaj pa kandidira za predsednika države. Brglez je v svojih izjavah zadržan, profesorski, včasih dolgočasen, tehten in skratka popolnoma drugačen od »instagram politike«, ki je zadnjih deset let predsedovala Sloveniji. Kakšen bi bil Brglez kot predsednik, je težko napovedati, kot predsednik državnega zbora pa se je striktno držal ustavnih zavez. A da bi Brglez uspel, mora najprej premagati Natašo Pirc Musar in se potem v drugem krogu najverjetneje spopasti z Anžetom Logarjem. Nataša Pirc Musar je pravnica, Milan Brglez je politik in profesor mednarodnega prava, Nataša Pirc Musar igra bovling, Milana Brgleza pa bolj zanima šah.

  • Jure Trampuš

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Primc poskuša še s četrtim referendumom, a tokrat mu ne more uspeti

    V politiki odločajo številke. Tisti, ki mu uspe prepričati več volivcev, zmaga, oni drugi, ki ima manjšo podporo, pa je poražen. V resnici je zelo preprosto. Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda podprlo 410.769 volivcev, SDS je zbrala 130 tisoč glasov manj. Vendar je mogoče s številkami manipulirati. Stranka NSi se je takoj po volitvah hvalila, da je bila uspešna, ker je dobila enega poslanca več kot na prejšnjih volitvah. To drži, a hkrati je v relativnem smislu zbrala manj glasov kot leta 2018.