Jure Trampuš
-
Včasih je treba stopiti korak nazaj, zadihati in na vse skupaj pogledati od daleč. Vlada je na zadnji lanski seji sprejela predlog novega zakona o medijih in ga poslala v parlament. Besedilo je bilo že leto dni v javni razpravi, zdaj se bodo z njim, dopolnjenim, spremenjenim, popravljenim, spoprijeli poslanci. Še preden se je v parlamentu začela politična razprava, pa je završalo na družbenih omrežjih. Pojavili so se očitki o napadu na svobodo govora, ljudje so podpisovali peticijo, evropski poslanec Branko Grims pa je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem je govoril o cenzuri, ki naj bi ogrožala slovensko demokracijo.
-
Permanentna politična propaganda
Malo pred obletnico plebiscita, dogodka, o katerem so sanjale tisočere generacije, dosanjale pa so ga le nekatere, so se po državi pojavili veliki plakati s trditvijo, da Slovenci hočejo državo, za kakršno so glasovali na plebiscitu. Geslo, nastalo pod pokroviteljstvom stranke SDS, nakazuje, da Slovenija danes ni takšna, kakršna bi morala biti. Ni dovolj demokratična, pravična, poštena, ni dovolj slovenska. Vendar to ne drži. Slovenija ima kot država nekaj težav, težave imajo njene demokratične institucije, a opis razmer, ki ga širi SDS, je izkrivljen.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Pred natančno dvema letoma je Nataša Pirc Musar stisnila roko Borutu Pahorju in stopila v predsedniško palačo. Dve leti je dovolj dolga doba tudi za novega politika, čas uvajanja in negotovosti je minil. In v dveh letih je postalo jasno, da je Nataša Pirc Musar res drugačna od svojega predhodnika. Kritizira vlado, kritizira tudi opozicijo, zagovarja tisto politiko, tiste vrednote, za katere je prepričana, da so prave. Zdi se, da bi imela rada več politične moči, a kot pravnica ve, kakšne so njene ustavne omejitve.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Kot odgovor na uničenje, ubijanje, genocid, ki se dogaja v palestinski Gazi – ubitih je bilo več kot 44.000 ljudi, od tega večina otrok in žensk –, so nekatere države letos sramežljivo potegnile odločne poteze in priznale Palestino. Državo, ki obstaja le na papirju, v resolucijah in političnih dogovorih, v resnici je ni, je razdeljena, požgana, razrušena, razseljena, polna trupel, trpljenja preživelih. Izrael se požvižga na mednarodno pravo, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa je razglasil za persono non grata, proces, ki ga je zoper njega začelo Mednarodno kazensko sodišče in zahtevo tožilca Karima Khana o aretaciji Benjamina Netanjahuja ter nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta, pa je označil za antisemitizem. To, da je tožilec enako zahteval za tri voditelje Hamasa, je bila za Izrael še ena žalitev več.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Pri vsem govorjenju o ruskem napadu, o Putinovi blaznosti, o provokacijah ZDA, v vsem tem geopolitičnem modrovanju o interesnih sferah, o nadzvočnih raketah in jedrskih doktrinah, o kolapsu mednarodnega prava in pravici do samoobrambe, pri vseh teh besedah o koncu enopolnega sveta se vseskozi pozablja pristaviti še nekaj. Ko govorimo o vojni, brezpilotnih letalnikih, jarkih, raketah, pozabljamo na mir. Morda je ta krivičen in izsiljen, a je boljši od katerekoli vojne.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Zlom zelene politike / Leto, ko sta zmagala populizem in politika zastraševanja
Če zapišemo, da je leto, ki se izteka, leto vročinskih rekordov, naša ugotovitev ni povsem natančna. Tudi leto pred tem in še leto poprej je bilo tako. Ozračje se segreva in jasno je, da so za to krivi toplogredni plini. Tisti, ki jih ustvarja človeštvo. Skrajni čas je, da se začne revolucija, paradigmatske spremembe v načinu življenja. Dokazi so tukaj, posledice vidimo vsak dan.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2022 energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev. V njih je živelo okoli 109 tisoč ljudi, skupni delež teh gospodinjstev je bil 7,2-odstoten. Statistika kaže, da se delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšuje, še vedno pa je velik. Zapišimo preprosteje, sto tisoč ljudi v Sloveniji pozimi zebe. Razlogov za energetsko revščino je več, najpogostejša sta neprimerno bivališče in finančna stiska.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Svetlana Makarovič je prevzela častno plaketo in s tem uradno tudi Prešernovo nagrado
Kaj se je dogajalo nekoč, je znano. Pesnica, igralka, umetnica Svetlana Makarovič bi morala leta 2000 dobiti Prešernovo nagrado za pesniški opus. Nagrade ni sprejela, ker jo je isto leto – po čudnem postopku in v še bolj nenavadnih okoliščinah – dobil pater Marko Rupnik, ker je z mozaiki uredil papeževo kapelo. »To ni ista gora,« je rekla Svetlana Makarovič in odšla z odra.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«
Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Je ogorčenje ljudi upravičeno ali pa je zanj kriva sistemska politična propaganda?
Živimo v času besa, jeze, sovraštva, ogorčenja, nepotrpežljivosti, frustracije, strahu. Živimo v času, ko prihodnost ne obeta ravno veliko, v času, ko si politika ne želi, ne zmore ali pač ne zna ponuditi zgodbe, ki bi prepričala volivce. Vlada Roberta Goloba je značilen primer. Večina vladajočih strank nato izgublja na volitvah, praviloma jih zamenjajo populisti, radikalni desničarji, ki so se na oblast zavihteli s kritiko vladajočih, vendar nimajo pozitivnih zgodb in dobre politike ne znajo voditi. Izvoli jih elektorat, ljudje, ki bi radi živeli bolje, ki volijo s čustvi, z ogorčenjem in razočaranjem. Tako je v ZDA, tako je v EU.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Kako na ogorčenje in jezo vplivajo družbena omrežja?
Ena od interpretacij, zakaj je med mladimi moškimi v ZDA toliko podpornikov Donalda Trumpa, gotovo je podobno tudi v Sloveniji, je vprašanje družbenih omrežij. Britanski Guardian je opozoril, da so republikanci prevzeli večino spletnega prostora, od podkastov, Youtuba do družbenih medijev. Podobno je v Sloveniji, desnica je s svojimi vsebinami na spletu vplivnejša kot levica. Izvolitev Zale Tomašič v parlament EU je eden od dokazov za to trditev. Je res, da družbeni mediji radikalizirajo posameznike? So ti krivi za širjenje ogorčenja in polarizacijo?
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši«
Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in angleških založnikih. Vranešević je v času zmage Donalda Trumpa, v obdobju, ko volivci podpirajo nasilje in laži, odličen sogovornik za razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo in ali se bo vsa jeza, ki se kopiči na oni strani Atlantika, prelila tudi k nam. Ali je ta jeza res vedno slaba ali pa se iz nje lahko kaj naučimo?
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Petega novembra so nemški policisti pridržali osem ljudi, člane skupine Saški separatisti, ki so se pripravljali na dan X, ko bo Nemčija razpadla in bodo s silo zavzeli ozemlja na njenem vzhodu in ustanovili novo državo po nacističnem modelu. Državni tožilec je govoril o »rasističnih, antisemitskih, apokaliptičnih idejah«, o paravojaškem usposabljanju, med njihovimi načrti naj bi bilo tudi, tako nemški minister za pravosodje Marco Buschmann, »etnično čiščenje«.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Družba
»To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«
Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Svet
Kako evropski parlament drsi na desno in kaj se ti lahko zgodi, če se družiš s skrajnimi desničarji
Seje slovenskega parlamenta, na katerih se sprejemajo proračunski dokumenti, so nekaj najbolj dolgočasnega, včasih se ti zaradi številk, zakonov, aktov in vseh finančnih obveznosti zavrti. A proračunski dokumenti začrtajo smer države, zato je njihova vsebina pomembna.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Nedogodek leta je seveda referendum, ki ga ne bo. Ob kupu argumentov za gradnjo nove jedrske elektrarne in proti njej, ob kupu politikantstva in politične nezrelosti je dogajanje prejšnjega tedna prineslo neko podrobnost, ki so jo nekateri spregledali. Četudi je bistvena.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Proti umetnemu uravnoteževanju
Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Politika
Kdo bo varoval človekove pravice?
Rok Svetlič je popolnoma »utrgan« ustavni sodnik. Beseda utrgan je uporabljena malce ironično, njegova ločena mnenja niso klasična pravniška besedila, pač pa zmes osebnih pogledov in nelogičnosti, bolj kot v ustavno materijo pa spadajo, če smo prijazni, med neizdelane eseje. Roka Svetliča je za ustavnega sodnika predlagal nekdanji predsednik Borut Pahor, pri tem pa je izhajal iz premisleka, da bistvenega pomena ni toliko strokovnost kandidatov kot njihova izvoljivost. Svetlič je bil izvoljen leta 2021 na tajnem glasovanju, zanj je glasovalo 46 poslank in poslancev. Isti Rok Svetlič je sicer želel leta 2018 postati varuh človekovih pravic, vendar je bil takrat imenovan Peter Svetina.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Bi morali vpleteni v zgodbo o šestem bloku kazensko odgovarjati?
V času, ko je zapiranje zadnje slovenske termoelektrarne na premog pred?vrati, ko v Šaleški dolini z zvezanimi rokami iščejo pot do pravičnega prehoda in ko na drugi strani država šepajoče uvaja rabo obnovljivih virov energije z željo, da bi čim prej dosegli soglasje o gradnji nove jedrske elektrarne, bi se bilo smiselno ozreti nazaj in razmisliti enkrat, dvakrat, stokrat, zakaj sta pred poldrugim ducatom let vsa politika in elektroenergetska panoga podpirali gradnjo prevelikega šestega bloka in zakaj so bili tisti, ki so opozarjali, da se računi ne izidejo, postavljeni v kot.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Politika
Kmalu bo že leto in pol od tistega vedrega dne, ko je Anže Logar v luksuznem ljubljanskem hotelu Grand Plaza ustanovil Platformo sodelovanja, društvo, ki kani naskočiti oblast. Vmes se je zgodilo veliko, pa hkrati nič. Anže Logar je še vedno član stranke SDS, četudi je odstopil s položaja predsednika sveta te stranke. Še vedno je član poslanske skupine SDS, četudi ga je stranka zaradi soliranja poslala v »oslovsko klop«, njega, Evo Irgl in Dejana Kaloha – slednjega zaradi povsem drugih razlogov, saj v Logarjevi Platformi ni aktiven. Jasnim odgovorom na vprašanja, ali bo ustanovil novo stranko, se še vedno izogiba, pa četudi ga je Janez Janša kaznoval, ker skupaj z Evo Irgl in Dejanom Kalohom niso podpisali dokumenta o zvestobi stranki SDS. Vsi trije so marca izgubili vodilna mesta v parlamentarnih odborih in zato prejemajo tudi nižjo plačo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Pesnica Svetlana Makarovič živi v Trnovem v Ljubljani, nosi rdečo zvezdo in broško, na kateri je palestinska zastava. Prav zdaj končuje drugo pesniško zbirko haikujev in se pripravlja na nove koncerte. Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna 3. decembra naj bi, tako si želi, končno dobila še slavnostno plaketo, ki bi jo morala kot del velike Prešernove nagrade, ta je sestavljena iz pisne utemeljitve, denarnega dela in že omenjene plakete, dobiti na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika daljnega leta 2000, vendar jo je takrat zavrnila.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Politika
Septembra je ministrstvo za izobraževanje objavilo ugotovitve iz publikacije Education at a Glance, mednarodnega zbornika o stanju in učinkih izobraževanja po državah, ki je nastal pod pokroviteljstvom OECD. Ugotovitve na prvi pogled niso nič posebnega, govorijo o tem, da se družbena neenakost kaže že v predšolskem obdobju, da so dekleta in ženske pri izobraževanju praviloma uspešnejše od fantov in moških, na trgu dela pa je ravno obratno, in da še vedno velja pravilo, da višja izobrazba prinaša tudi boljšo službo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba
Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Franc Breznik, poslanec stranke SDS, ljubiteljski pevec in kitarist, podiplomski študent zasebne visokošolske institucije, poimenovane kot Evropska pravna fakulteta, bolj znan kot tisti politik, ki je aprila 2020 le nekaj tednov po prevzemu funkcije državnega sekretarja na Hojsovem ministrstvu za notranje zadeve odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, danes predseduje parlamentarnemu odboru za EU. V zadnjih dneh se je znašel v središču politične igre o tem, kdo bo v novi evropski komisiji predstavljal Slovenijo.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Politika
Vihar, ki se je te dni dvignil v slovenski politiki in medijih, vse te besede o ponižanju, sramoti, amaterizmu in zaletavosti, ki smo se jih naposlušali ob izbiri novega slovenskega komisarja, po novem komisarke, nimajo kaj prida zveze z realnostjo. Notranjepolitični viharji ob izbiri evropskih komisarjev sicer niso slovenska posebnost, poznajo jih tudi v drugih državah, praviloma pa je njihova naloga ustvarjanje vtisa o uspehih ali neuspehih aktualnih vlad. Pri vsem skupaj ne gre toliko za ponujene komisarske resorje ali izbrane kadre, pač pa za mimikrijo smisla.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?
Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični karieri. Druga je bolj otipljiva – ugotovitve komisije so lahko izhodišče za postopke, ki jih na podlagi poročila in v njem predstavljenih dejstev sproži tožilstvo. Do leta 2022 je državni zbor sicer ustanovil 38 preiskovalnih komisij, sprejetih pa je bilo le 12 končnih poročil.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je smešno-žalosten politični lik. Rad se smeji, prijazen je, daje vtis, da posluša tudi sogovornike, s katerimi se ne strinja. Zavračal naj bi politiko grobosti, v kateri se je v teh krajih do perfekcije izmojstril Janez Janša. »Mi, naša stranka NSi, smo drugačni,« rad reče Tonin.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Politika
Polemika o tem, kako končati ruski napad na Ukrajino, je v časniku Delo zavila na nenavadno pot. Gotovo imajo prav tisti, ki trdijo, da je Putin avtokrat, ki želi širiti svoj imperij, in hkrati imajo prav tudi oni, ki opozarjajo, da se ta vojna ne bo končala z orožjem, pač pa s pogajanji. A znotraj te razprave se je pokazala zanimiva »dilema«.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Družba
Danila Türka, nekdanjega predsednika Slovenije in še prej pomočnika nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana, diplomata in profesorja mednarodnega prava, je Antonio Guterres, sedanji generali sekretar OZN, politik, ki javno govori o nevarnosti vojn, ubijanju civilistov in sebičnosti velikih držav, pred dnevi imenoval v petčlansko skupino. Ta naj bi pripravila ter OZN in državam članicam poslala razmislek o vprašanju implementacije resolucij OZN o arhitekturi za gradnjo miru.
