Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj je toliko ljudi očaranih nad novo slovensko vlado?

    Zdi se, da je v Sloveniji vse idealno. Gospodarska rast ne pojenja zares, prepiri v politiki so umirjeni, če kdo naredi napako, se hitro poslovi, predsednik vlade Marjan Šarec se oglaša redko, a je v svojih besedah jasen, razumljiv. Tako je bilo recimo prejšnji teden, ko je obsodil italijanski politični revanšizem. Več

  • Jure Trampuš

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence

    V vasi Bazovica, nedaleč od italijansko-slovenske meje, stojita spomenika. Eden je slovenski, postavljen je v spomin bazoviškim žrtvam. Tam so bili septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, člani TIGR-a, medvojne tajne domoljubne organizacije, obsojeni na prvem tržaškem procesu. Gre za skromen kamniti steber z imeni ubitih. Več

  • Jure Trampuš

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Mit o dobrem okupatorju

    Po prvi svetovni vojni je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadala sosednji državi, v Italiji je takrat živelo okoli 320.000 Slovencev. Bolj ko se je italijanska država fašizirala, bolj se je čutil italijanski pritisk po raznarodovanju. S prihodom Benita Mussolinija na oblast se je poitalijančevanje Primorske pospešilo, slovenski priimki in imena krajev so se spreminjali v italijanske, spremenili so okoli 50.000 priimkov in 1500 krajevnih imen. Prepovedali so slovenska (in hrvaška) kulturna društva, časopise, politične stranke. Več

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Pedagogika trpljenja

    Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj. Več

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

    Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši. Več

  • Jure Trampuš

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Politika

    Komu zvoni?

    Nekateri politiki radi pišejo. Winston Churchill je bil eden od njih, dobil je Nobelovo nagrado za literaturo, ali pa Vaclav Havel. Politikov, ki radi pišejo, je nekaj tudi v Sloveniji. Dramatik Tone Partljič je bil dolga leta poslanec LDS, nekdanji minister za kulturo in župan Trzina Tone Peršak piše romane, literarno ustvarjalen je bil pred sto in še malo leti Ivan Tavčar, ljubljanski župan, avtor Visoške kronike in Cvetja v jeseni. Zdaj, ko na političnem prizorišču ni več Dimitrija Rupla ali pa se ta pokaže zgolj tu in tam, je naslov najplodnejšega pisca dolgih romanesknih del prevzel Janez Janša, predsednik SDS. Janša je vedno rad pisal, v mladih letih kolumne, kasneje politične analize, memoaristiko, govore, po novem tudi zgodovinske povesti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot

    Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Družba

    Matjaž Gruden: Za normalno delovanje liberalne demokracije je bistvena socialna pravičnost

    Matjaž Gruden je že več kot 20 let zaposlen v Svetu Evrope, zdaj vodi enega izmed direktoratov. Živi v Strasbourgu, zadnja leta je kolumnist dnevnika Večer, zanj piše pronicljive kolumne. Ni tipičen evropski funkcionar, govori neposredno, ostro, ne skriva se za diplomatskimi funkcijami, seveda vedno poudari, da gre za njegova osebna stališča in ne za stališča organizacije, v kateri je zaposlen, a morda tudi zaradi nje same, njenega ustroja, njenih temeljev nekompromisno vztraja pri pomenu, pravnem in civilizacijskem, evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaskrbljen je, danes evropski konsenz razpada, razpada zavedanje, da brez solidarnosti in sočutja družba neha obstajati, ko vse to izgine, se začne dehumanizacija tistih, ki so v stiski, in tistih, ki jim ni mar. »Kadar pozabimo na soljudi, tudi sami nehamo biti ljudje,« pravi. Več

  • Jure Trampuš

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Politika

    Marjan Šarec

    V petek, 16. novembra, je na kraljevem gradu v Budimpešti potekala letna konferenca Madžarov, ki ne živijo na Madžarskem. Tam so bili tudi Madžari iz Slovenije. Nagovoril jih je seveda predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Bil je slabe volje. Alenka Bratušek je že na zaslišanju za ministrsko mesto začela govoriti o tem, da bi morala Slovenija infrastrukturne projekte graditi sama. Madžari so si dostop do morja najprej poskušali zagotoviti s Hrvati, potem s Slovenci, zdaj pa bodo, tako Orbán, poskušali z Italijani. »V Trstu imamo možnost za pridobitev večinskega lastništva v nekaterih delih pristanišča in zagotovitev varnejšega dostopa do morja za madžarsko blago,« je dejal Orbán in zraven še vljudno okrcal sestrsko SDS, ker je sodelovala pri referendumu o drugem tiru. Več

  • Jure Trampuš

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Politika

    Ignoranca in lenoba

    Občina Radenci je ena izmed manjših slovenskih občin, velika je 33 kvadratnih kilometrov, v njej živi malo več kot 5000 ljudi. Volilnih upravičencev je 4388. Poznani so predvsem po zdravilišču, po termalni vodi Radenska – polnilnico ima od leta 2015 v lasti češka družba Kofola, ki jo je kupila od zadolžene Pivovarne Laško – ter od nedelje po novem županu Romanu Leljaku. Leljak, ki je trenutno znan kot ljubiteljski raziskovalec zgodovine, je v drugem krogu lokalnih volitev za 143 glasov premagal županskega kandidata SD Emila Šmida. Nekdanji župan Radencev Janez Rihtarič na volitvah ni kandidiral. Več