Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Zbudite se!

    Tako, čisto na tiho, sredi interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in prepirov o tem, kdo naj bi bil, če in ko bo odšla Aleksandra Pivec, novi podpredsednik vlade, je v parlamentu na seji mandatno-volilne komisije potekala običajna razprava o imenovanjih. Poslanci so se pogovarjali o izvolitvah v sodniške funkcije, o državni volilni komisiji ter o novem človeku, ki naj bi na predlog vlade postal član nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    »Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

    Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    »Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«

    Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    Anonymous za Mladino: »Aktivnosti bomo še stopnjevali«

    Po objavi prvega videosporočila smo zaznali dvome nekaterih o resničnosti naše objave. Ljudje so potrebovali dokaz, da je njihovo upanje upravičeno. In so ga dobili. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Politika

    Vdor v Janšev sekretariat za informiranje

    Internetni aktivisti iz skupine Anonymous – znani po tem, da govorijo v množini in nosijo masko Guya Fawkesa, angleškega zarotnika, ki je pred skoraj 500 leti poskušal razstreliti tedanjega angleškega kralja – so objavili kopijo podatkovne zbirke s strežnikov Nova24TV. Objavo so napovedali že nekaj dni prej, ko so v posnetem videu, »namenjenem dobrim ljudem Slovenije, Evrope in sveta«, razložili, da že od začetka epidemije opazujejo, kako so vlade vsega sveta začele izkoriščati svojo moč za omejevanje svobode ljudi, pandemija pa je po njihovem mnenju le izgovor »za pohabljanje temeljev demokracije, kar progresivno vodi v vse bolj fašistično družbo«. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Politika

    »Naj jedo potico«

    Franc Kangler je tisti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bil nekoč župan Maribora, pa so ga odnesle ljudske vstaje. Je tisti politik, ki je bil nekoč policist. In je tudi tisti politik, zaradi katerega so v parlamentu ustanovili posebno preiskovalno komisijo, katere namen naj bi bil preveriti, ali je pravosodje s pravnimi postopki zoper njega prekoračilo pooblastila. V bistvu se dogaja nasprotno. Ravno zakonodajna veja oblasti, politika torej, posega na področja, na katera ne bi smela, saj je ustava jasno postavila meje in določila načelo delitve oblasti. Več

  • Jure Trampuš

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Družba

    Mladi so razgrajači in nergači, pa še žurirajo zraven

    Trditi, da so za poletno vrnitev koronavirusa v te kraje krivi mladi, je nespametno, predvsem pa zlobno. Mladi niso odprli mej, mladi niso organizirali množičnih zabav, mladi počno tisto, kar počno vedno. Zabavajo se in živijo. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Družba

    »O šolah šolniki vemo več kot epidemiologi, pa si nekateri tega ne dajo dopovedati«

    Gregor Pečan je predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev in je tudi ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Kot pravi sam, je nemogoče do potankosti izpolnjevati navodila, po katerih bi morali v času covid-19 organizirati pouk. Več

  • Jure Trampuš

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    Močni zaveznik

    Po dolgem času se je na Brezje vrnil Franc Rode, gromovniški kardinal, ki je pred dvajsetimi leti Slovencem pridigal, kakšne žrtve komunistov so in kašna nebeška groza je to, da je v tej družbi v veljavi »tisti sramotni ustavni člen«, ki dovoljuje, da se ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Rodeta je potem pot zanesla v Vatikan, pridige na Brezjah so prevzeli bolj blagi nasledniki. Resnici na ljubo so leta omehčala tudi Rodeta, in ko je te dni pri biserni maši znova spregovoril zaradi covida razredčeni množici vernikov – ki pa je bila vseeno množica – je bil na videz spravljivejši, četudi v resnici ne drugačen kot nekoč. Več

  • Jure Trampuš

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Politika

    Problematična članica

    Die Welt je eden izmed najvplivnejših nemških časopisov, načeloma konservativen, a v nemškem smislu, to pomeni, da je po slovenskih merilih razmeroma odprt, liberalno kozmopolitski. Več

  • Jure Trampuš

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Plesala bo eno poletje

    V sobotnem Delu je nekdanji finančni minister, ugledni ekonomist dr. Dušan Mramor, napisal uničujočo kritiko zamisli o demografskem skladu, ki naj bi v imenu skrbi za starejše generacije upravljal kapitalske naložbe države. Več

  • Jure Trampuš

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Kako politični jezik opozarja, v kakšno družbo se spreminja Slovenija

    Victor Klemperer je bil asimiliran evropski Jud, ki je v mladosti prestopil v protestantizem. Sam zase je trdil, da je Nemec, in zato je bil tako pretresen, ko se je njegovemu nemškemu narodu, skupnosti, katere del je bil nekoč tudi veliki Goethe, zgodil nacizem, vse zlo, ki mu je sledilo. Več

  • Jure Trampuš

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika

    V službi politike in pridobitnih dejavnosti

    Na začetku druge iraške vojne, ko je zmagovita Busheva koalicija napredovala proti Bagdadu, proti zmagi, ki pa se je hitro sesedla v poraz, je Huseinov propagandni urad vodil Mohamed Said Al Sahaf. Več

  • Jure Trampuš

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika

    Komu predsednik vlade pošilja čestitke za rojstni dan in kdo vse to plačuje? 

    Andreja L. (ime je izmišljeno, pravo poznamo v uredništvu) je bila dolgo leta članica stranke SDS, brez funkcija, tiha in anonimna. Dobivala je strankarsko pošto, dopise, pozive, verjetno tudi čestitke za rojstni dan. Umrla je pred osmimi leti, a njeni svojci so strankarsko pošto še vedno dobivali. Večinoma je niso odpirali ali pa so jo metali v smeti. Več

  • Jure Trampuš

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

    Svet ni eden, svetova sta dva

    Gregor Virant je bil nekoč minister za javno upravo, pa tudi predsednik pozabljene Državljanske liste in velik zagovornik teh in onih etičnih kodeksov, s katerimi naj bi se v slovensko politiko vrnila morala. Njegov namen je bil dober, a bil je naiven – »res nima političnega talenta,« je v tistem času pripomnil neki njegov politični sopotnik. Težava je bila v tem, da je prav ta Virant kot nekdanji minister prve Janševe vlade več mescev dobival finančno nadomestilo, četudi je hkrati služil s svetovanjem različnim podjetjem. To se mu ni zdelo sporno, saj je takšno financirano »brezposelnost« omogočala zakonodaja. Minister Virant je kasneje zapustil Janeza Janšo in tudi odšel iz politike. Zdaj živi v Parizu, je direktor programa Sigma pri OECD. Več

  • Jure Trampuš

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Poraz evropskih vrednot

    V nedeljo, sredi težkih, neskončnih pogajanj o višini finančnih sredstev, ki bodo namenjena članicam EU za obnovo po pandemiji, so tuji mediji poudarili dve težavi, dve točki, zaradi katerih bi lahko pogajanja, ki naj bi rešila EU, propadla. Prva je bila pričakovana. Šlo je za zahtevo razvitejših članic, naj se zniža višina nepovratnih sredstev, namenjenih državam članicam. To je logično, varčne države, države razvitega severa, že leta poskušajo evropsko financiranje povezati s takšnimi in drugačnimi finančnimi reformami, hkrati pa ne zaupajo drugim državam, Italiji, Španiji, Grčiji, tudi državam Vzhodne Evrope, da evropska sredstva uporabljajo pravno korektno. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Vse za spravo

    Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Cesarjeva nova oblačila

    Nobeni vladi ni vseeno, kako je videti, tudi v politiki velja, da se podoba lažje prodaja kot vsebina. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Politika

    Oklepniki, helikopterja, letalo in rakete

    ZDA so država, ki v Nato, v to strateško, vojaško zavezništvo, v ostalino hladne vojne, zmeče največ denarja. Kar dve tretjini Natovih sredstev prihajata iz Washingtona. Kar je logično. ZDA so vojaška sila, a so hkrati imperij, ki izgublja svetovni primat. V številkah to pomeni, da so leta 2019 za vojsko namenile 3,42 odstotka BDP, mala Slovenija pa 1,04 odstotka, pri čemer se slovenska sredstva (in slovenski BDP) zadnja leta povečujejo. Natov namen je, da države članice za vojsko namenijo vsaj dva odstotka BDP. Slovenija naj bi ta odstotek dosegla leta 2035. Vsaj tako je bilo napisano v januarja sprejeti beli knjigi za obrambo, ki je nastala pod patronatom že skoraj pozabljenega obrambnega ministra Karla Erjavca. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Politika

    Ameriški vojaki v Sloveniji?

    Donald Trump že dlje grozi, da bodo ZDA spremenile zunanjo politiko, prosto po geslu America first naj bi postale izolacionistične. Tako naj bi v kratkem začele zapirati kopico oporišč, ki jih imajo na vseh koncih sveta. V Nemčiji je takšnih oporišč 41, v njih pa je 34.500 vojakov. Na vrhuncu hladne vojne je bilo v Nemčiji sicer več kot 200 ameriških vojaških oporišč. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    »Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!«

    Kakor se spodobi in je pravično, je bila na predvečer dneva državnosti v ljubljanski stolnici maša v čast domovini. Prišli so izbrani politiki in funkcionarji, v prvi vrsti sta v skladu s protokolom in osebnim prepričanjem sedela Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Družba

    Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«

    Jernej Šček na tržaškem liceju Franceta Prešerna, gre za srednjo šolo, gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, poučuje filozofijo in zgodovino. Na ljubljanski Filozofski fakulteti opravlja doktorat znanosti iz renesančne filozofije. Zase pravi, da je zaveden Tržaški Slovenec. Ko govori o Sloveniji, o izkušnji tujstva in domačnosti, govori zelo ognjevito. Še bolj neposreden in jasen je pri vprašanju, zakaj je antifašizem temeljno vrednotno središče večine Slovencev iz tistega okolja in zakaj je poenostavljanje, enačenje antifašizma in komunizma, to torej, kar počne aktualna vlada, intelektualna lenoba in političen konstrukt, ki neposredno škodi vsem Slovencem z obeh strani meje. Več

  • Jure Trampuš

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Družba

    Ubranimo zgodovino

    13. junija je bila v beograjskem Centru za kulturno dekontaminacijo objavljena deklaracija »Ubranimo zgodovino«. Sestavili so jo najuglednejši zgodovinarji in intelektualci iz Srbije, pridružili in sooblikovali pa so jo tudi številni drugi, med njimi hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić, sarajevski pisatelj v bostonskem azilu Aleksandar Hemon, politični filozof Igor Štiks, antropologinja Svetlana Slapšak, slovenski zgodovinar Božo Repe … Trditev, da je treba ubraniti zgodovino, je na prvi pogled odveč; zgodovino pač imamo, nihče je ne more napasti, spremeniti, uokviriti. Vendar se dogaja ravno to: zgodovina postaja mitološka pripoved, poljubna zgodba političnih elit. Več

  • Jure Trampuš

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Vrača se nekdanja glavna piarovka Janeza Janše

    Katja Ujčič je bila v tistih prvih mesecih edine prave pomladne vlade, v letu 2004 in še malo dlje, glavna PR-ovka Janeza Janše. Bila je njegova desna roka, sledila mu je povsod, odpirala mu je vrata in medijem pojasnjevala njegove misli. A ljubezen ni trajala dolgo. Nenadoma je Katja Ujčič odšla. Razkrila je, da odhaja novim izzivom naproti. Jeseni leta 2006 je postala svetovalka Marka Kryžanowskega, tedanjega predsednika uprave Petrola. Bil je čas špekulacij, da bosta Petrol in ruski Lukoil ustanovila skupno podjetje. Do združitve ali ruskega prevzema Petrola takrat ni prišlo, poniknila pa je tudi Katja Ujčič, ki je potem delala na državni družbi DSU. Več

  • Jure Trampuš

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Minister za propagando

    Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, je po poklicu gradbeni inženir. V času gorkega socializma je bdel nad vzdrževanjem avtocest, nato v ljubljanskem javnem podjetju VO-KA usmerjal vzdrževanje in obnovo vodovodnega sistema ter se potem znova vrnil na ceste, na Dars, kjer je postal član uprave. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    »Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

    Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

  • Jure Trampuš

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Šarec in Janša izenačena

    Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba

    »Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«

    Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod. Več

  • Jure Trampuš

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Prava umetnost

    Romana Tomc, evropska poslanka iz SDS, se je v času, ko je kandidirala za predsednico Slovenije (na volitvah jo je leta 2017 podprlo 13,7 odstotka volivcev), prikazovala za modro, umirjeno in spravno političarko. Nasprotje tistega, kar je njen šef, predsednik SDS Janez Janša. Več

  • Jure Trampuš

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Družba

    O zagatah z besedo janšizem in zmotah, povezanih z njo

    Prejšnji četrtek je v parlamentu govoril predsednik vlade Janez Janša. Med drugim se je obregnil ob proteste. Zmotili so ga predvsem napisi »Smrt janšizmu, svoboda narodu«. Besedi smrt in janšizem se na teh ali onih protestih nista pojavili prvič, a predsednik vlade ima prav. Kakršnekoli grožnje s smrtjo so absolutno nedopustne. Janševa politična misel je nato dobila nadaljnje izpeljave, nekateri, namenoma uporabljamo to oznako, režimski mediji pa so zaradi spornih besed pisali celo o grožnjah z atentatom in državljansko vojno. Več