Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Oklepniki in ljudska volja

    Nekdanja Jugoslavija je v osemdesetih letih zdrsnila v hudo gospodarsko krizo, pojavili sta se hiperinflacija in brezposelnost, življenjska raven se je začela zniževati. Gospodarsko krizo je spremljala kriza države in njenih institucij, to pa je nazadnje pripeljalo do razpada. Več

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Vlada naj bi ukinjala urad za verske skupnosti

    Na lični spletni strani ministrstva za kulturo je kot direktor urada za verske skupnosti, institucije, ki se upravno in strokovno ukvarja z versko svobodo in njenim udejanjanjem, naveden Gregor Lesjak. A pri tej vladi ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Lesjak je že nekaj tednov brez pooblastil, v njegovi pisarni sedi Simon Umek, uradu grozi zaprtje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    »Zakaj si Janša želi, da bi ga vrgli z oblasti?«

    Jože Vogrinc je na ljubljanski Filozofski fakulteti dolga leta poučeval sociologijo, predvsem sociologijo kulture in medijev, ukvarjal pa se je tudi s konceptualiziranjem humanistike in družboslovja ter z izzivom radikalnih družbenih sprememb. Ravno danes, sredi epidemije, je jasno, da moramo o teh spremembah še vedno razmišljati in jih skušati udejanjiti. Kajti demokracija, politični sistem, ki je vpeljan danes, vsem ljudem ne prinaša enakih demokratičnih učinkov. Vogrinc je zelo kritičen do Janše, a zanj je zgolj simptom in posledica tega, da živimo v družbi, ki ni več demokratična in v kateri bo treba demokracijo samo, kot ideal in kot družbene prakse, zastaviti na novo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Svet

    Papež Frančišek ne bi bil volivec stranke SDS

    Papež Frančišek, dobri človek iz Vatikana, v novi knjigi Ponovno začnimo sanjati, izšla bo decembra, govori tudi o aktualnih stvareh. Njegovim mislim, njegovemu pogledu na svet je vredno prisluhniti, še posebej zato, ker je razmišljanje vrhovnega poglavarja katoliške cerkve in naslednika samega Jezusovega učenca sv. Petra v diametralnem nasprotju z vsem, kar v Sloveniji počno politične stranke, ki zase rade pravijo, da izhajajo iz katoliške morale in nauka. Več

  • Jure Trampuš

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    »Zahtevamo referendum«

    Sedemindvajsetega septembra je bil v Švici že drugi referendum letos. Res je, veliko referendumov imajo v Švici, gre za državo, ki neposredno demokracijo jemlje krvavo resno. Tokrat so imeli volivci pred seboj več vprašanj. Švicarska ljudska stranka je želela omejiti priseljevanje iz EU, kar so volivci zavrnili, odločali so o uvedbi dvotedenskega plačanega očetovskega dopusta, kar so volivci podprli, o odstrelu volkov, kar so zavrnili, in odločali so o nakupu bojnih letal. Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Janša – novi evropski avtokrat

    Poljska in Madžarska sta v ponedeljek onemogočili sprejem evropske uredbe o finančnih virih, povezanih s sredstvi za obnovo Evrope, ki jo je prizadela epidemija, kar je bilo pričakovano. Gre za politično izsiljevanje. Ti dve državi sta namreč že med pogajanji o evropskem proračunu nasprotovali kakršnemukoli pogojevanju prejemanja evropskih sredstev. Že takrat sta, priključila pa sta se jima tudi Janez Janša in Slovenija, trdili, da se termin »spoštovanje pravne države« lahko zlorabi. Imata prav, vendar ta termin zlorabljata ravno ti državi, ki sta že tri leta v postopkih zaradi kršitve vrednot Evropske unije, kot jih določata Pogodba o Evropski uniji in njen 7. člen. Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Zloraba domoljubja

    Kot kaže danes, pomeni cepivo, ki nastaja v nemško-ameriškem partnerstvu družb Pfizer in Biontech, luč na koncu predora, v katerega je svet potisnila epidemija. Poleg dvomov in navdušenja po razkritju, da je cepivo obetavno, so skoraj vsi svetovni mediji, tudi slovenski, poudarili, da sta bila pri razvoju glavna znanstvenika Özlem Türeci in Uğur Şahin, nemška zakonca turškega rodu. Şahin se je rodil v turškem mestu Iskenderun, pri štirih letih pa se je skupaj z družino preselil v bližino Kölna, kjer je delal njegov oče. Ženini starši prihajajo iz Istanbula, Özlem Türeci pa je moža spoznala med študijem. Tudi njen oče je bil zdravnik. Kot je dejala v enem izmed intervjujev, je imel ordinacijo kar doma. »Ko smo bili otroci, smo se igrali med pacienti, v našem domu ni bilo stroge ločitve med delom in zasebnim življenjem.« Zakonca sta v otroštvu hodila v javno šolo in postala del skupnosti, Özlem Türeci pa sama sebi v šali pravi »pruska Turkinja«. Več

  • Jure Trampuš

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Kje se nam je zalomilo?

    Konec poletja, 30. avgusta, ko je bilo širjenje koronavirusa še pod nekakšnim nadzorom, dnevni prirast okuženih bolnikov pa se je šele približeval številki 50, je na nekem povsem običajnem družinskem kosilu v stik z virusom covid-19 prišla štiričlanska družina. Zgodilo se ni nič posebnega, a obstajala je velika možnost, da je virus preskočil tudi med njih. Več

  • Jure Trampuš

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Otroci so kolateralna škoda

    Poleg Češke je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki je na izobraževalnem področju ravnala tako rigorozno, da je zaprla vse šole in vrtce. Tudi na fakultetah pouk praktično že od začetka študijskega leta poteka na daljavo. V Belgiji so ravnali podobno, le da so se tam odločili za daljše podaljšanje počitnic. Razlog za šolski »lockdown« je bojazen, da bodo šole postale središče epidemioloških okužb. To se sicer ni zgodilo. Več

  • Jure Trampuš

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Politika

    Farizeji

    V resnici ni nobeno presenečenje, da katoliška cerkev podpira vlado Janeza Janše. Ne samo zato, ker je predsednik vlade v politični govor vpeljal besedo »bog« in ker je javno razkril svojo vernost, podpirala ga je že prej. Janša, njegova vlada in vsaj dve stranki v njej katoliško cerkev vseskozi razumejo kot ideološko zaveznico. In ona se do njih tako tudi obnaša. A seveda pri vsem skupaj ne gre za vero, ponižnost, sprejemanje moralnih zapovedi, odprtost, solidarnost; tudi Marjan Šarec hodi v cerkev, prav tako Miro Cerar, pa takšne podpore od katoliške cerkve v času, ko sta bila predsednika vlade, nista bila deležna. Katoliška cerkev vlado podpira zato, ker je prepričana, da bo z njeno pomočjo lažje uresničila svoje interese, povezane s šolstvom, financiranjem, z novimi vatikanskimi sporazumi. Več

  • Jure Trampuš

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Družba

    Deset tisoč podpisov

    Zadnjo oktobrsko sredo je na vrata državnega zbora potrkal Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz protestov, ki je vedno na čelu kolesarskega sprevoda. V vložišče državnega zbora je prinesel peticijo, poziv poslancem, naj ustavijo zlorabljanje epidemije za ideološke in strankarsko motivirane projekte. Že do takrat je ta poziv podpisalo več kot 800 ljudi, med njimi nekdanji politiki, akademiki, javni intelektualci, profesorji, kulturniki, protestniki, mladi, v resnici zelo heterogena množica posameznic in posameznikov, pa tudi organizacij in zavodov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s to družbo. Več

  • Jure Trampuš

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Družba

    »To se mora nehati«

    Ne zgodi se pogosto, da izjavo za javnost podpišejo uredniki večine ključnih slovenskih medijev (v celoti ga lahko preberete na tej spletni povezavi). Uredniki programov TV Slovenija, uredniki nacionalnega radia, Dela, Večera, Dnevnika, Slovenske tiskovne agencije, Mladine, Primorskih novic, Reporterja, Nedeljskega dnevnika … Izjava, ki so jo vsi ti mediji objavili v sredo zjutraj, govori o tem, da državljani potrebujejo kakovostno novinarstvo, da je kakovostno novinarstvo pomembno še posebej v času epidemije. In da so ravno zaradi tega pritiski politike, vlade nerazumni in škodljivi. Več

  • Jure Trampuš

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Politika

    »In tud jest hočm bit vojak!«

    Te dni po vsej državi 18-letniki, fantje, rojeni leta 2002, dobivajo pisemsko pošiljko ministrstva za obrambo. Naslovljena je na ime in priimek pravno ravno odraslih fantov, ki v večini še hodijo v srednjo šolo. Namen pošiljke je jasen, minister za obrambo Matej Tonin bi mlade rad opozoril, da so z dopolnjenim 18. letom vpisani v register vojaške evidence, saj polnoletnost prinaša nove pravice, pa tudi nove dolžnosti. Ali z drugimi besedami, pošiljka, ki so jo dobili mladi fantje, je namenjena zbujanju domoljubja in novačenju za vojsko. Kot zapiše minister: »Temeljna vrednota pripadnikov Slovenske vojske je domoljubje, s katerim razumem zavestno in prostovoljno pripadnost domovini. Iz domoljubja izhajajo vrednote, ki jih v Slovenski vojski s ponosom izpostavljamo – čast, pogum, lojalnost, tovarištvo, pripadnost.« Pismo se konča z njegovim podpisom in pozivom, naj mladi vstopijo v vojaške vrste. Več

  • Jure Trampuš

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Privilegirani za vedno

    Zabranjeno pušenje, sarajevski bend iz zlatih časov novega primitivizma, ki je napovedal skoraj vse, kar se je imelo zgoditi z Jugoslavijo, v enem zmed svojih hitov opisuje resnično zgodbo o Pišonji in Žugi, fantih, ki sta si zaželela morja, pa sta ukradla avtobus, a jima je načrt spodletel, nekje na polovici poti so jima policisti postavili zasedo in avtobus, poln mladosti in energije, se je prevrnil v jarek. Prava balada torej, road movie z moralnim podukom. Pesem se konča z mislijo, da nekateri pač lahko gredo gor, recimo na mesec in še kam, drugi pa ne morejo priti niti do morja. Več

  • Jure Trampuš

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Predsednik brez maske

    Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca se je pred časom odločil, da je državni svet premalo prepoznaven. Nihče ne pozna drugega doma slovenskega parlamenta, zelo malo ljudi ve, da obstaja. Zato v duhu politične prodornosti tvita, piše, stresa neumnosti, a je, kot pravi sam, deležen pozornosti javnosti. Nato je stopil še korak dlje. S »televizijo s strokovno dušo« S-TV Skledar, ta že dolgo sodeluje z državnim svetom, se je dogovoril, da bo v živo prenašala seje tega organa. S-TV Skledar skrbi tudi za druge stvari, z neutrudnim Kovšco potuje po Sloveniji, objavlja njegove fotografije, izjave, misli. Skrbi za medijsko prepoznavnost. Več

  • Jure Trampuš

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Šola trenutno ni dosegljiva

    V tistih evropskih državah, v katerih je koronavirus najbolj razširjen, zapirajo tudi šole. Tako je recimo na Češkem, ponekod v Belgiji in v nekaterih nemških deželah ali mestih. A sistemi so različni: na Poljskem so zaprte samo srednje šole, na Nizozemskem je odprto vse, v Italiji so prilagodili režim obiskovanja šol in pouka, enako je v Franciji in Španiji. Med državami z največ okuženimi je tudi Slovenija in pri nas so dosledno zaprli šole, osnovne deloma in srednje v celoti, brez prehodnega obdobja, podaljšanih počitnic, izmenskega pouka ali prilagoditev. Takšna je bila odločitev vlade in podprla jo je ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Več

  • Jure Trampuš

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Politika

    Drugi napad na RTV Slovenija

    Pogosto je res težko racionalizirati slovensko politiko, še posebej poteze predsednika vlade Janeza Janše, kot pravijo, »prvega revolveraša na Twitterju«, za katerega so družabna omrežja najpomembnejši komunikacijski kanal. Janša vsak dan besno tvita. Kot so izračunali na blogu GreznicaBlok.si, v povprečju objavi kakšnih pet tvitov na dan, še 65-krat pa poobjavi kako drugo tviteraško mojstrovino, včasih tudi samega sebe. Veliko časa torej preživi z mobilnim telefonom oziroma tablico v roki. A to je kljub vsemu logično, njegovo politično kariero zaznamuje boj z mediji, družabna omrežja pa omogočajo neposredni nagovor sledilcev, brez zoprnih novinarskih podvprašanj in preverjanja izrečenih dejstev. Več

  • Jure Trampuš

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Politika

    Pahor pa molči

    Res je po vseh teh dolgih letih političnega delovanja našega predsednika Boruta Pahorja težko zapisati, da ga vodijo slabi nameni. Gotovo ga ne. A vendar je v politiki že tako dolgo, da bi lahko vedel, kakšne bodo posledice njegovih dobronamernih dejanj. Ali bolje, dobro bi moral vedeti, da njegova nevtralna drža in dobrikanje vsakomur, ki se mu zdi pomemben, vpliven, daje prednost tistemu, ki je napadalen ali nasilen. Nekatere stvari so nesprejemljive, četudi jih zagovarjajo politični prijatelji. A Pahor raje molči. Več

  • Jure Trampuš

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Politika

    Kdor ni z nami, je proti nam

    Naj mi bralec na začetku oprosti tale spominski uvod. Ko se je konec prejšnjega tedna pojavila novica, da vlada kljub pozitivnemu mnenju upravnega odbora Pedagoškega inštituta sedanjega direktorja dr. Igorja Ž. Žagarja ni potrdila za še en direktorski mandat, se mi je vse skupaj zazdelo strašno znano, kot da bi nekoč o tem že pisali. Več

  • Jure Trampuš

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura

    Petdeset let upiranja

    Na pročelju Cekinovega gradu v Ljubljani, kjer danes domuje Muzej novejše zgodovine, visi plakat z vabilom na razstavo Fotoaparat in vojna. Razstava fotografij iz druge svetovne vojne je v muzeju že od marca, a je bila tudi zaradi epidemije podaljšana še za nekaj mesecev. Zato pa neka druga razstava zaradi epidemije v prostorih muzeja (še) ni dobila svojega mesta. Več

  • Jure Trampuš

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Namesto da bi vlada ljudi mirila, jim raje grozi in sprejema nesmiselne ukrepe

    Dr. Geoffrey Rose je bil eden najbolj vplivnih britanskih epidemiologov. Leta 1985 je v znanstvenem članku »Bolni posamezniki in bolne populacije« razvil tezo, da lahko veliko število ljudi z majhnim tveganjem povzroči več primerov bolezni kot majhno število ljudi, ki živijo tvegano. Ni torej pomembno le zdravljenje obolelih, pač pa tudi preventivno obnašanje širše populacije. Vsak posameznik nosi svoj delež odgovornosti za preprečevanje epidemij, in ta odgovornost je po svoje pomembnejša od zdravljenja posameznih primerov. Vprašanje, kot prepričljivo ponazori Rose, zakaj imajo nekateri posamezniki visok pritisk, je popolnoma drugačno od vprašanja, zakaj je v nekaterih skupnostih kardiovaskularnih bolezni bistveno manj kot v drugih. Več

  • Jure Trampuš

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Družba

    Naprej!

    Kolesarjem, protestnikom, borcem za naravo in borcem za demokracijo – vsem tistim, ki dobro v srcu mislijo in res vztrajno iz tedna v teden, v dežju ali soncu protestirajo pred tihimi stavbami oblasti – ljudje, ki hodijo vanje, ki so tam v službi, ki naj bi bili tudi v službi javnosti, a vsi pač niso, velikokrat očitajo, da so le razgrajači, sprehajalci, kaviar socialisti, davkoplačevalski zajedavci, ki sploh ne vedo, kaj si želijo. Ali na kratko, da so protestniški sprehodi ulično gibanje rudimentarnih množic brez politične zavesti in programa. Da se zbirajo kričači, škodljivci, ki bi jih bilo najbolje zapreti. Več

  • Jure Trampuš

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Politika

    Molitev za zdravo pamet

    V Velenju, v tej skorajda poslednji rdeči trdnjavi, se obetajo županske volitve. SDS v rudarskem mestu ni bila nikoli preveč priljubljena, vsaj na lokalnih volitvah je vedno zmagovala SD. To je za delavsko, rudarsko mesto pričakovano, vsi župani do sedaj so bili bolj ali manj povezani z rudarstvom. Več

  • Jure Trampuš

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    Spomeniški revizionizem

    Pred več kot 150 leti, natančneje leta 1853, je mesto Ljubljana od Josefa Benedikta Withalma, lastnika ljubljanskega Kolizeja, odkupilo litoželezni odlitek kipa avstro-ogrskega feldmaršala Josefa Radetzkega. Prostostoječi kip v naravni velikosti prikazuje Radetzkega med bitko pri Novari, kjer so sile avstrijskega cesarstva porazile italijansko vojsko Kraljevine Sardinije in njenih zaveznikov, ki se je borila za neodvisnost Italije. Kip je dolgo stal v mestni hiši, nihče namreč ni vedel, kam bi ga dali, šele leta 1880 so ga pokazali javnosti. Postavili so ga pred Tivolski grad, ki se je takrat še imenoval Podturn. Več

  • Jure Trampuš

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Politika

    Zbudite se!

    Tako, čisto na tiho, sredi interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in prepirov o tem, kdo naj bi bil, če in ko bo odšla Aleksandra Pivec, novi podpredsednik vlade, je v parlamentu na seji mandatno-volilne komisije potekala običajna razprava o imenovanjih. Poslanci so se pogovarjali o izvolitvah v sodniške funkcije, o državni volilni komisiji ter o novem človeku, ki naj bi na predlog vlade postal član nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    »Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

    Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    »Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«

    Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    Anonymous za Mladino: »Aktivnosti bomo še stopnjevali«

    Po objavi prvega videosporočila smo zaznali dvome nekaterih o resničnosti naše objave. Ljudje so potrebovali dokaz, da je njihovo upanje upravičeno. In so ga dobili. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Politika

    Vdor v Janšev sekretariat za informiranje

    Internetni aktivisti iz skupine Anonymous – znani po tem, da govorijo v množini in nosijo masko Guya Fawkesa, angleškega zarotnika, ki je pred skoraj 500 leti poskušal razstreliti tedanjega angleškega kralja – so objavili kopijo podatkovne zbirke s strežnikov Nova24TV. Objavo so napovedali že nekaj dni prej, ko so v posnetem videu, »namenjenem dobrim ljudem Slovenije, Evrope in sveta«, razložili, da že od začetka epidemije opazujejo, kako so vlade vsega sveta začele izkoriščati svojo moč za omejevanje svobode ljudi, pandemija pa je po njihovem mnenju le izgovor »za pohabljanje temeljev demokracije, kar progresivno vodi v vse bolj fašistično družbo«. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Politika

    »Naj jedo potico«

    Franc Kangler je tisti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bil nekoč župan Maribora, pa so ga odnesle ljudske vstaje. Je tisti politik, ki je bil nekoč policist. In je tudi tisti politik, zaradi katerega so v parlamentu ustanovili posebno preiskovalno komisijo, katere namen naj bi bil preveriti, ali je pravosodje s pravnimi postopki zoper njega prekoračilo pooblastila. V bistvu se dogaja nasprotno. Ravno zakonodajna veja oblasti, politika torej, posega na področja, na katera ne bi smela, saj je ustava jasno postavila meje in določila načelo delitve oblasti. Več