Jure Trampuš
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Društvo za tradicionalne vrednote se je zavarovalo s samoukinitvijo
Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je promoviralo identitarne ideje, koketiralo z etno-nacionalističnimi belskimi gibanji in pod bivšo Janševo vlado celo dobilo status delovanja v javnem interesu kulture, je bilo 30. maja letos ukinjeno. Obraz društva je bil Urban Purgar, član Rumenih jopičev, ki je bil zaradi nasilništva zaprt, avgusta 2021 pa je objavil tvit »Hitler je heroj«.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Politika Za naročnike
Levica je na začetku tedna napovedala, da bo zahtevala referendum o povečevanju izdatkov za vojsko. Mediji so planili v zrak, brali smo o tem, kako prihaja sezona referendumov, poslušali, kako v zadnjem letu pred volitvami ni mogoče sprejemati pametnih odločitev, se nasmihali opoziciji, ki je trdila, da koalicija razpada pri živem telesu. Nič od tega ne drži. Zahteva za sklic referenduma ima zgolj politični pomen, morda je smiselna, Slovenija je brez resne razprave na pritisk Nata začela skokovito povečevati proračunske izdatke, namenjene za vojsko, a je izvedba referenduma praktično nemogoča.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Če zakonodaja ne omogoča omejitve poslovanja z izraelskimi družbami, spremenimo zakonodajo
Po sušnih letih koronske prizemljenosti se Letališču Jožeta Pučnika obetajo boljši časi, število potnikov se povečuje, trendi kažejo, da naj bi do konca leta tam našteli okoli 1,5 milijona potnikov. Zdaj letališče ponuja malo več kot 170 poletov na teden na 26 destinacij.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Je referendum o pokojninski zakonodaji, ki ga napoveduje delavska koalicija, ustavno dopusten?
Referendumi so bili vedno močno politično orožje. Spomnite se tistih iz prvega leta vlade Roberta Goloba, ko je želela stranka SDS na vsak način določiti, koliko ministrstev ima lahko nova vlada, kdo bo vodil RTV Slovenija, kakšna naj bi bila dolgotrajna oskrba. Janši decembra 2022 ni uspelo, volivci so podprli vse tri vladne zakone, pri čemer je bila volilna udeležba bistveno višja kot na nedavnem referendumu o izrednih dodatkih za vrhunske umetnike.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Politika
Se nam obeta nov referendum? Bo del sindikatov in civilnih združenj skušal zrušiti načrtovano pokojninsko reformo? Se bo v Sloveniji ponovilo leto 2011, ko je bil referendum o pokojninski zakonodaji eden od razlogov za padec Pahorjeve vlade?
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
»Ne gre za to, da so leve ideje napačne, a težko jih je prevesti v format TikToka«
Današnji svet je drugačen kot tisti iz časov referenduma o izbrisanih ali iz časov političnega obračuna z istospolnimi partnerji. Politika ne nastaja samo v medijih, na televiziji, na radiu, v časopisih, velik del političnega nagovarjanja se je preselil na svetovni splet.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
Janez Janša je v politiki vse življenje. V mladih letih je poučeval predvojaško vzgojo, v drugi polovici osemdesetih se je na Mikro Adi podjetniško ukvarjal z računalništvom, a veliko večino svoje delovne dobe je preživel v politiki. Tu je, četudi bi se lahko upokojil, še danes. Kar je njegova pravica, ne oporekamo ji. Janša je torej izkušen politik, pozna zakonodajo in poslovnik, vodil je tri vlade, kot 32-letnik je postal republiški sekretar za ljudsko obrambo, do zdaj pa je sodeloval na desetih državnozborskih volitvah in v desetinah referendumskih kampanj. Natančno ve, kako nagovoriti volilno telo, natančno razume, kako se razporejajo glasovi po različnih volilnih okrajih in enotah.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Fašizem in nacizem nista izginila, nasprotno, vedno močnejša sta
Kaj je fašizem? Kaj je politična skrajnost? Včasih je treba pogledati drugam, v drugo državo, da bi prepoznali vzorce tudi pri sebi. V petek, 2. maja, je nemški zvezni urad za zaščito ustave (BfV), kot se imenuje nemška obveščevalna služba, politično stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) razglasil za ekstremistično organizacijo. Gre za izjemno pomemben dogodek v Nemčiji. AfD je februarja na volitvah zasedla drugo mesto, podprla jo je petina volivcev, po anketah javnega mnenja pa je danes najbolj priljubljena stranka v Nemčiji.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Politika
V nedeljo se ne bo odločalo o zakonu in pokojninskih nagradah, zadaj je nekaj bolj zloveščega
V nedeljo bo potekal referendum o zakonu, ki ureja pokojninske dodatke za izredne dosežke v umetnosti. Zaželela si ga je stranka SDS in organizirala tudi zbiranje podpisov, potrebnih za razpis. Opozicijska stran trdi, da varuje slovenske upokojence in upokojenke, da gre za škodljiv zakon, ki je namenjen bogatenju kulturne elite. Vladna stran, še posebej ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, ji odgovarja, da popravlja zdaj veljavni zakon, na podlagi katerega so se brez pravih meril pol stoletja arbitrarno podeljevali častni dodatki umetnikom in včasih tudi kakšnemu znanstveniku. Pri visokih pokojninskih dodatkih gre nedvomno za privilegije, a vendar se država, ki je utemeljena tudi na kulturi, z njimi pokloni tistim, ki ta poklon zaslužijo. Na podoben način se pokloni športnikom, akademikom in še kakšni drugi skupini ljudi.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Politika
Svet, v katerem živimo, je svet strahov, ki jih širijo desne stranke
Pred dvema tednoma, 14. aprila, se je zgodilo, kar se je že dolgo napovedovalo. Miha Kordiš, poslanec stranke Levica, njen dolgoletni član, poster boy, ki je nekoč poziral z baretko, zdaj pa raje nosi palestinsko ruto, je imel dovolj. »Ne grem se več,« je dejal in izstopil iz poslanske skupine, v kateri je preživel dobrih deset let. Že prej je bil v disciplinskih postopkih strankinih organov, marca pa ga je Levica izključila iz članstva. Mesec kasneje je torej Kordiš dokončno, z nekaj jeze in z borbenimi gesli na ustih, zapustil nekdanje tovariše.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Kaj Slavoj Žižek predlaga novi levici?
Pred dnevi je imel slovenski filozof Slavoj Žižek pogovor za oddajo BBC Newsnight, intervjuval ga je Paddy O’Connell. Pogovor se je, pričakovano, vrtel okoli Donalda Trumpa, pri čemer Žižek, znova pričakovano, ni dajal klasičnih odgovorov, češ da gre zgolj za nevarnega avtokrata, ki je izkoristil bedo ljudi. Spomniti se je treba, da je prav Žižek prvo Trumpovo izvolitev za predsednika ZDA leta 2016 podprl z nekim upanjem, da bo spodbudila vzpon novih levih političnih sil. Zmotil se je.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
Zdaj, ko se je poslovil papež Frančišek in ko se bo za vatikanskimi zidovi začelo iskanje njegovega naslednika – ta bo ali reformist, človek, ki bo nadaljeval po Frančiškovi poti, ali revolucionar, torej tisti, ki bo stopil dlje, kot je zmogel pokojni papež, ali pa reakcionar, človek, ki bo cerkev na prepihu poskušal vrniti v stare dobre tirnice predvidljivega konservatizma v nauku in podobi –, se lahko vprašamo, kje se je Frančiškov pontifikat zataknil.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Papež Frančišek je načrtoval revolucijo
Bil je 21. januar, dan po inavguraciji Donalda Trumpa, in predsednik ZDA se je v skladu s protokolom in obdan z najožjimi sodelavci udeležil maše v nacionalni stolnici v Washingtonu. Mariann Edgar Budde, škofinja episkopalne cerkve, gre za različico anglikanske cerkve, ki pripada protestantski veji krščanstva, je med pridigo Trumpa prosila, naj ne pozabi na priseljence. »So ljudje, ki obirajo naše pridelke in čistijo naše poslovne stavbe, ki delajo na farmah in v mesnopredelovalnih obratih, ki pomivajo posodo v restavracijah in opravljajo nočne izmene v bolnišnicah – morda niso državljani ali nimajo ustreznih dokumentov, vendar velika večina priseljencev ni kriminalcev. Plačujejo davke in so dobri sosedje,« je dejala. »Izkažite usmiljenje, gospod predsednik, tistim v naših skupnostih, katerih otroci se bojijo, da bodo njihovi starši odpeljani. Pomagajte tistim, ki bežijo z vojnih območij in pred preganjanjem v svojih deželah, da tukaj najdejo sočutje in sprejetost. Bog nas uči, da moramo biti usmiljeni do tujca, saj smo bili tudi mi nekoč tujci v tej deželi.«
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Je zamisel o bojkotu prihajajočega referenduma o dodatkih k pokojninam modra?
V nedeljo, 11. maja, se Sloveniji obeta zakonodajni referendum. V mandatu te vlade bo to tretja referendumska nedelja, kar je glede na izkušnje iz prejšnjih referendumskih desetletij malo. Referendumi so bili orodje političnega boja med strankami in ne, kot nas uči teorija, korektiv demokracije. To se je deloma spremenilo leta 2013, ko je bil uveden zavrnitveni kvorum. Ta določa, da je zakon, o katerem odločajo volivci, na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina udeležencev, hkrati pa mora ta večina šteti vsaj petino volilnega telesa. Danes je v Sloveniji 1.693.355 volivcev. Da bo referendum uspel, bo moralo proti zakonu glasovati vsaj 338.672 volivcev ob jasnem pogoju, da bodo tisti, ki nasprotujejo zakonu, v večini.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Petokolonaši / Kdo podpira ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri lomljenju Evrope?
Kot krvavi preludij druge svetovne vojne je v Španiji med letoma 1936 in 1939 potekala državljanska vojna. Na eni strani so bili nacionalisti, na drugi strani Ljudska fronta, na eni podporniki monarhije, lojalisti, falangisti, na drugi socialisti in anarhisti, na eni fašisti, na drugi komunisti. Po skoraj treh letih spopadov so zmagali prvi, vodil jih je general Francisco Franco, fašist in diktator, ki je v Španiji vladal do svoje smrti leta 1975. Ena izmed ključnih bitk vojne je bil spopad za Madrid, mesto, ki so ga branile republikanske sile. Francovi strani je poveljeval na Kubi rojen general Emilio Mola. Ravno Moli se pripisuje, da je leta 1936 prvi uporabil izraz »peta kolona«. Dejal naj bi, da se Madridu bližajo štiri vojaške kolone, peta kolona, ključna, pa naj bi bila »tako ali tako že v mestu«.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
»Bolj ko grejo stvari slabo, več bo v družbi jeze in frustracij«
Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Ta teden so privrženci stranke SDS v parlament prinesli zbrane podpise za razpis referenduma o domnevno previsokih nagradah, pokojninskih dodatkih kulturnikom, ki so za svoj umetniški opus dobili najvišja priznanja. Referendum naj bi bil čista demagogija, »sramota za SDS«, kakor bi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je stranka, ki referendume uporablja kot sredstvo političnega boja. Kakšna je resnična vsebina tega referenduma, ni pomembno, pomembnejši so razdor, nesoglasje in polarizacija.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
Je res, da je mir v Ukrajini in Evropski uniji mogoče doseči le z oboroževanjem?
Enajstega marca je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nagovorila evropski parlament. Ta govor naj bi Evropsko unijo »vrnil v središče sveta«, v resnici pa je bil to odgovor na napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prenehanju vojaškega sodelovanja z državami EU, pa tudi odgovor na ameriško koketiranje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Mir ni več samoumeven, soočamo se s krizo evropske varnosti,« je Ursula von der Leyen dejala poslancem. »To je trenutek za mir z močjo. To je čas za skupno obrambo.«
-
Dogajanje v politiki je predvidljivo, politika je spopad, pri katerem so pravila dogovorjena. Kar ni slabo. Način, kako vodiš politični boj, metode, ki jih izbiraš, razkrivajo, kakšen politik, minister, poslanec ali pač predsednik vlade si. SDS je te dni vložila interpelacijo zoper delo vlade Roberta Goloba. To pravico opozicija seveda ima in prav je, da jo uporablja.
-
Andreja Hoivika (roj. 1993), poslanca SDS iz Škofje Loke, politika spremlja od mladih nog. Njegova mati Aleksandra Hoivik je bila članica stranke Zeleni Slovenije in je sedela v osamosvojitveni skupščini, Andrej Hoivik pa je politično pot začel kot član Slovenske demokratske mladine. Nato se je vzpenjal po hierarhični lestvici. Ker je po izobrazbi kemik, se je leta 2020 zaposlil kot svetovalec za okolje, infrastrukturo in kohezijo v Janševem kabinetu, nato je pomagal Marku Borisu Andrijaniču na ministrstvu za digitalizacijo, na volitvah leta 2022 pa se je zavihtel v državni zbor. Zdaj mu je stranka SDS dodelila posebno nalogo.
-
Stranka SDS je dokončno zagnala kolesje in se pripravlja na referendum o zakonu, s katerim so določeni dodatki k pokojninam tistih umetnikov, ki so dobili Prešernovo nagrado. Če bo šlo po načrtih, naj bi bil referendum pred poletjem, morebiti pa ga bo spremljal še kakšen, denimo tisti, ki se bo »boril za svobodo govora« in bo volivce povprašal, kaj menijo o novem zakonu o medijih.
-
Janša bi Trg republike preimenoval v Trg Jožeta Pučnika
Ko je prva Janševa vlada leta 2007 v čast in slavo velikega osamosvojitelja in očeta Demosa Jožeta Pučnika letališče Brnik preimenovala v letališče Jožeta Pučnika, se je marsikdo držal za glavo.
-
Izračun pokojnin za umetnike / Kaj pravijo številke?
Politiki vseh vrst radi opletajo s podatki, večinoma napačnimi. Poglejmo, kaj pomenijo.
-
Vlada Roberta Goloba je na seji v četrtek, 30. januarja, sprejela sklep o nadaljevanju nakupa in dobave osemkolesnih patrij. Slovenija naj bi tako v prihodnjih letih kupila 106 oklepnikov, okvirni znesek projekta pa je po ocenah 700 milijonov evrov. Namen tega megalomanskega nakupa je bojno opremiti dve bataljonski skupini, minister za obrambo Borut Sajovic pa je javno obljubil, oh, kako znano zvenijo te besede, da bodo »postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni«. V isti sapi se je pohvalil, da država varčuje. Za prejšnji nakup osemkolesnikov Boxer, ki ga je potrdil tedanji minister za obrambo Matej Tonin, nova vlada pa ga je nato preklicala, bi odšteli »samo« 343 milijonov evrov, a je šlo le za 45 oklepnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so dvomljive kakovosti. Patrie naj bi bile cenejše. Edina stranka, ki je javno nasprotovala temu nakupu, je bila koalicijska Levica.
-
Stranka SDS si je zaželela novega referenduma. Tistega pravega, zakonodajnega, za katerega morajo pobudniki najprej zbrati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, potem pa še najmanj 335 tisoč glasov proti zakonu, kolikor je, čez palec, visok zavrnitveni prag, da zakon na referendumu pade.
-
Zakaj je Trump navkljub nedoslednostim uspešen?
Dr. Matjaž Nahtigal je predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Preden je postal visokošolski profesor, je počel marsikaj. Delal je v različnih slovenskih vladah (1999–2005), med drugim je bil vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, direktor službe vlade za zakonodajo in generalni sekretar urada predsednika republike. Ukvarjal se je predvsem s področji ustavnega, evropskega in mednarodnega prava, doktoriral pa je na prestižni Harvard Law School.
-
Novi ameriški predsednik Donald Trump je takoj po slovesni prisegi, takoj po inavguraciji storil natančno to, kar je napovedal. Postal je »diktator za en dan«, podpisal je množico izvršnih ukazov. Bilo jih je toliko, da jim je bilo težko slediti. Kar je stara taktika. Politični prostor preplaviš s toliko ukazi, uredbami, odločitvami, napovedmi, da je težko najti tiste, ki so res pomembni.
-
Včasih je treba stopiti korak nazaj, zadihati in na vse skupaj pogledati od daleč. Vlada je na zadnji lanski seji sprejela predlog novega zakona o medijih in ga poslala v parlament. Besedilo je bilo že leto dni v javni razpravi, zdaj se bodo z njim, dopolnjenim, spremenjenim, popravljenim, spoprijeli poslanci. Še preden se je v parlamentu začela politična razprava, pa je završalo na družbenih omrežjih. Pojavili so se očitki o napadu na svobodo govora, ljudje so podpisovali peticijo, evropski poslanec Branko Grims pa je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem je govoril o cenzuri, ki naj bi ogrožala slovensko demokracijo.
-
Permanentna politična propaganda
Malo pred obletnico plebiscita, dogodka, o katerem so sanjale tisočere generacije, dosanjale pa so ga le nekatere, so se po državi pojavili veliki plakati s trditvijo, da Slovenci hočejo državo, za kakršno so glasovali na plebiscitu. Geslo, nastalo pod pokroviteljstvom stranke SDS, nakazuje, da Slovenija danes ni takšna, kakršna bi morala biti. Ni dovolj demokratična, pravična, poštena, ni dovolj slovenska. Vendar to ne drži. Slovenija ima kot država nekaj težav, težave imajo njene demokratične institucije, a opis razmer, ki ga širi SDS, je izkrivljen.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Pred natančno dvema letoma je Nataša Pirc Musar stisnila roko Borutu Pahorju in stopila v predsedniško palačo. Dve leti je dovolj dolga doba tudi za novega politika, čas uvajanja in negotovosti je minil. In v dveh letih je postalo jasno, da je Nataša Pirc Musar res drugačna od svojega predhodnika. Kritizira vlado, kritizira tudi opozicijo, zagovarja tisto politiko, tiste vrednote, za katere je prepričana, da so prave. Zdi se, da bi imela rada več politične moči, a kot pravnica ve, kakšne so njene ustavne omejitve.
