Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Politika  Za naročnike

    Prvi minister, ki je odkrito gej

    Simon Maljevac (1981) je generalni sekretar Levice. Stranki se je pridružil takoj po drugem referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem je večina volivcev zavrnila pravice manjšine. Bil je eden izmed najpomembnejših članov ekipe »Čas je ZA«, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev zakona. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Aleš Primc. Več

  • Jure Trampuš

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Družba  Za naročnike

    Konec vojne z mediji?

    V ponedeljek, 23. maja, bo na RTV Slovenija potekala stavka. Vodi jo Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Bistvena zahteva stavkajočih je depolitizacija javnega medijskega servisa, stavka na RTV je upor zoper sedanje vodstvo javne medijske hiše. To deluje politično, neprofesionalno, z odločitvami škoduje ugledu RTV Slovenija, škoduje javnosti, saj ta zaradi klecajoče medijske hiše izgublja zaveznika. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    »Majejo temelje hiše, jo uničujejo, razgrajujejo, iz javnega medija želijo narediti propagandno politično trobilo«

    Tatjana Pirc je že skoraj 40 let novinarka Radia Slovenija, bila je tudi urednica, a najraje ima mikrofon in oddaje. Pred leti je ustvarila Petkovo centrifugo, avtorske komentarje tedenskega dogajanja, ki včasih zbodejo, včasih nasmejijo. Predvsem ima rada novinarstvo, je članica aktiva novinarjev Radia Slovenija in predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Tatjana Pirc je ob dogajanju na javnem mediju pretresena. Ko je na dan svobode tiska 3. maja potekal protest pred stavbo RTV Slovenija, si je pripela napis: »Tudi jaz sem Studio City, tudi jaz sem Marcel.« Več

  • Jure Trampuš

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    Zgodba o tem, kako je prepoved televizijske oddaje povzročila državljanski odpor

    Ko so odgovorni na TV Slovenija ukinjali oddajo Studio City, so si verjetno mislili dvoje. Prvič, oddaja je dobro gledana, a je prišel čas za spremembe. Naredili bomo drugačno, morda slabšo, neatraktivno oddajo, ljudje je ne bodo marali, ne oddaje ne drugega voditelja, a nova oddaja bo naša, medijski prostor je treba uravnotežiti. Drugi premislek bi lahko bil takšen: vemo, da delamo napako, a jo bomo vseeno naredili, saj ne moremo dopustiti, da se novinarji upirajo, da se postavljajo na noge in nam, ki ustvarjamo prvorazredni program, diktirajo, kaj je pravo novinarstvo. Več

  • Jure Trampuš

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Vsi smo Marcel!

    Marcel Štefančič, jr., je prišel na Mladino daljnega leta 1986, zaposlil se je leto dni kasneje in bil v tistem zlatem obdobju slovenske demokratizacije in poslavljanja od komunizma eden od urednikov revije. Že takrat, ko so bili nekateri funkcionarji odhajajoče vlade še vedno zvesti člani komunistične partije, mu je bilo jasno, kaj je demokracija, kaj je svoboda in zakaj so neodvisni mediji za oblast nevarni. Prepričanje, da je Marcel Štefančič, jr., predvsem filmski kritik, je napačno. Ker so filmi kot življenje, ker so filmi odsev sveta, Štefančič o filmih piše, kot da bi pisal o svetu in življenju, filmi so zanj zgolj metafora za vse, kar nas obdaja. Zato je Štefančič veliko več kot enciklopedični ljubitelj filmov, je avtor številnih esejističnih del, knjig o največjih hitih 20. in 21. stoletja, pa tudi dvakratni prejemnik Rožančeve nagrade, ki jo podeljujejo najboljšim slovenskim esejistom. Če torej želite razumeti, kaj se dogaja, je treba brati Marcela Štefančiča, jr. Več

  • Jure Trampuš

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    »Predrugačenje Studia City je protislovensko dejanje«

    Spomenka Hribar, sociologinja
    Več

  • Jure Trampuš

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Novi zakon o RTV Slovenija

    Zakon o RTV Slovenija, ki omogoča vpliv politike na imenovanje poslovodnih organov javnega zavoda, torej v nadzorni in programski svet zavoda, ta dva pa vplivata na večino kadrovskih, strateških in finančnih odločitev, je bil napisan daljnega leta 2005, bil je potrjen na referendumu in se od takrat praktično ni spreminjal. Eden od avtorjev zakona je Branko Grims, tedanji in sedanji poslanec stranke SDS. V vsem tem času je bilo nekaj poskusov z novimi rešitvami, zakon je bil nekajkrat napisan na novo, a enkrat nova različica ni dobila podpore na še enem referendumu, drugič ga je koalicija pustila v predalu, spet tretjič je sprejetje novega zakona preprečil padec vlade. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo različni predlogi o zakonskih spremembah, enega pa naj bi pripravljali tudi pravniki na RTV Slovenija. Sprememba zakona o RTV je ena od glavnih zavez nastajajoče vlade, boljše zakonske rešitve je javno podprl tudi Robert Golob. Več

  • Jure Trampuš

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Zmaga demokracije

    Na volilno nedeljo malo po dvanajsti uri na enem izmed ljubljanskih volišč za Bežigradom ni bilo gneče. Ljudje so odhajali in prihajali. Vzdušje je bilo prijetno, malce svečano, člani volilnih komisij so opravljali svoje delo, pregledovali osebne izkaznice, listali po volilnih seznamih. »Danes jih je veliko,« je dejala članica volilne komisije, ki je volivkam in volivcem podajala glasovnice. »Prihajajo in prihajajo, ves čas.« Vsi na volišču so vedeli, da ima to močan pomen. Več

  • Jure Trampuš

    28. 4. 2022  |  Politika

    Studio City brez Marcela Štefančiča jr.?

    Po neuradnih podatkih naj bi vodstvo nacionalne medijske hiše zavrnilo podaljšanje pogodbe med voditeljem oddaje Marcelom Štefančičem jr. in TV Slovenija. Več

  • Jure Trampuš

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Politika

    Kakšna bi bila Slovenija po še štirih letih vlade, ki bi jo vodil Janez Janša? 

    Za hip si zamislimo, da Janez Janša in njegovi politični podporniki zmagajo na volitvah. Morda za las ali dva, a zmagajo, nastane nova koalicija in vladajo še najmanj štiri leta, če ne celo več. Možnost za kaj takšnega obstaja. Kdo bi sestavljal to vlado? Najmanj tri stranke: SDS, NSi, stranka Povežimo Slovenijo ter morebiti še »bonus« stranka, ki jo je ustanovila Aleksandra Pivec. Stari obrazi, znani politiki torej. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Politika

    »Janša se je odrekel komunističnim idejam, ni pa se odrekel komunističnim metodam. Še vedno je takšen, kot je bil – predvidljiv star partijec.«

    Številni Vlada Miheljaka poznajo kot kolumnista, logično, že desetletja objavlja kolumne v različnih medijih, v zadnji dekadi to znova počne v Mladini. Številni ga poznajo tudi kot profesorja, saj je redni profesor za socialno psihologijo, poučuje na Filozofski fakulteti, predava tudi na Fakulteti za družbene vede. A Vlado Miheljak se zelo dobro spozna tudi na analize javnega mnenja, leta je sodeloval v znanstveni skupini, ki vodi longitudinalno raziskavo Slovensko javno mnenje, bil pa je tudi med tistimi, ki so pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1989 objavili prvo javnomnenjsko poizvedovanje o tem, katera stranka lahko zmaga na prihajajočih volitvah. Če kdo, torej ravno Miheljak dobro ve, kako se obnaša slovensko volilno telo. Zato je pogovor o volitvah z njim vedno pametna odločitev. Več

  • Jure Trampuš

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura

    Hvala, Vasko

    Ministrstvo za kulturo je 1. aprila spisalo pričakovano odločbo. Strokovna komisija je na podlagi določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakona o medijih odločila, da država ne bo sofinancirala Mladininih kulturnih strani. Drugič zapored torej Mladina ni dobila sredstev iz t. i. »medijskega sklada«, ki so namenjena za pomoč medijem. Skupno je komisija Mladini podelila 291 točk, dobrih 60 manj, kot bi jih bilo potrebnih za pozitivno odločbo. Več

  • Jure Trampuš

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Vzporedna univerza

    Borut Rončević je človek številnih sposobnosti in funkcij, takšen visokošolski Franci Matoz. Diplomiral je leta 1997 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, bil je nekaj časa tudi raziskovalec, plodno je sodeloval s profesorjem dr. Franetom Adamom. V času prve Janševe vlade se je umaknil z javne fakultete in s pomočjo politike zajadral v vode zasebnega visokošolskega podjetništva. Sodeloval je pri ustanovitvi več zasebnih fakultet družboslovne smeri, ki so financirane z javnim denarjem. Več

  • Jure Trampuš

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Nacionalizacija zasebnega interesa

    V Novem mestu obstaja Fakulteta za industrijski inženiring, ustanovila sta jo novomeški šolski center in občina. Gre za zasebni izobraževalni zavod s študijskimi programi, povezanimi z inženiringom in avtomobilsko industrijo. Fakulteto v letošnjem letu obiskuje 105 študentov, šolnina pa znaša med 2580 in 4200 evrov, odvisno od stopnje študija. Vladni poslanci imajo s fakulteto velike načrte, prizadevajo si, da bi jo preoblikovali v javni zavod, v predlogu je za preoblikovanje predvidenih 1,6 milijona evrov. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Robert Balen, Večer

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    »Javna sredstva bomo močno okrepili z zasebnimi vlaganji«

    Zagotovo gre za pomembni vprašanji, ki ju je treba obravnavati z največjo skrbnostjo. Rudolfovo ni prejelo in porabilo še niti enega evra proračunskega denarja, zato ne moremo govoriti niti o porabi, kaj šele o netransparentni porabi. Ker je to javni raziskovalni zavod, je zavezan istim pravilom poslovanja, kot veljajo za Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pravzaprav za vseh 16 ostalih javnih raziskovalnih zavodov, pa tudi za vse tri javne univerze. Ko bo denar pridobljen, bo porabljen vsaj tako transparentno kot v drugih zavodih. Če doslej, ko imamo 16 javnih raziskovalnih zavodov, od katerih jih je 15 v Ljubljani, eden pa v Kopru, hkrati pa ni niti enega v celotni vzhodni kohezijski regiji, ni šlo za drobljenje, potem tudi Rudolfovo ne more biti deležno teh očitkov. Pri Rudolfovem gre za nadgradnjo raziskovalnega prostora in krepitev področij, ki so ključna za razvoj Slovenije in še niso dovolj pokrita z drugimi inštituti, kot so ključne omogočitvene tehnologije industrije 4.0, digitalizacije in digitalne preobrazbe, krožnega gospodarstva in pa prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Če se bo v prihodnosti odprla razprava o združevanju znanstvenih zmogljivosti, bi bilo vsekakor smotrno razmisliti, o tem smo se pripravljeni tudi pogovarjati, da bi se kateri od drugih manjših javnih raziskovalnih zavodov priključil Rudolfovemu. Ne nazadnje bo šlo že v začetku za šesti največji javni raziskovalni zavod, ki bo še rastel, ob tem pa je ta v industrijskem in izvoznem središču Slovenije. Več

  • Jure Trampuš

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Lex Slavinec

    Se še kdo spomni ministrice za izobraževanje Simone Kustec, politologinje, ki je v politiko prišla kot poslanka zdaj ugasle SMC, a nato zamenjala posadko in postala članica Janševe vlade? Ministrica, ki je najbolj kriva za kolaps šolskega sistema v času epidemiološke krize, se v javnosti ne pojavlja veliko. Na listi strankarskega konglomerata Povežimo Slovenijo sicer kandidira v domačem Kamniku, a se drži v ozadju. Ljudje z ministrstva za izobraževanje že dolgo trdijo, da je izgubljena in da je večino njenih del prevzel ekspeditivni državni sekretar Mitja Slavinec. Ta je med drugim s svoje nekdanje fakultete pripeljal štiri profesorske kolege, ki jih je porazdelil na direktorska mesta v direktoratih ministrstva, prav tako pa je kadroval tudi na drugih področjih, denimo na javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kamor je bil za direktorja (začasno) imenovan Mitja Lainščak, eden od sodelavcev mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, katere dekan je bil Slavinec pred prihodom na ministrstvo. Več

  • Jure Trampuš

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Uničenje javnega medija

    Politika je prevzela javni RTV-servis, prevzela je njegov informativni program, prevzela je nadzorne in upravne organe. RTV Slovenija ni več javni medij, postala je državni medij, v katerem glavne uredniške odločitve sprejema politika, ne uredniki. Upirajo se novinarji, upira se javnost, a ne pomaga veliko, nasprotno, kdor se upre, kdor se izpostavi, postane sovražnik. Politika vse to počne brezsramno, z jasnimi političnimi cilji, zadnje tedne je še posebej neposredna, prihajajo volitve, storiti je treba vse, da bo na njih zmagala vladna koalicija. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Luka Mesec: »Svojega Orbána moramo premagati doma, v Sloveniji«

    V slovenski politiki obstaja globok rez, na eni strani so politiki, ki si prisvajajo državo, na drugi strani ljudje, ki politiko razumejo kot način upravljanja družbe. Prve vodi slast po moči, drugi se zavedajo, da je politična moč nevarna. Luka Mesec je v politiko vstopil leta 2014, ko je njegova stranka nepričakovano prišla v parlament. Leta 2018 so v Levici volilni izid še izboljšali. A, kot pravi, so prihajajoče aprilske volitve nekaj povsem drugega; če bo tokrat na volitvah zmagal Janez Janša, naj bi se Slovenija spremenila v Madžarsko. In tam demokracija pravzaprav ne obstaja. Več

  • Jure Trampuš

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Kdo vse se bo potegoval za glas volivcev in kakšne so razlike med kandidati

    Štiriindvajsetega marca, 30 dni pred aprilskimi volitvami, je bil zadnji dan, do katerega so morale stranke pri volilnih komisijah posameznih volilnih enot vložiti vsaka svojo kandidatno listo. To so storile. Do volitev je mesec dni, boj za sedeže v parlamentu se je začel. Več

  • Jure Trampuš

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Kultura

    Grozljivi opis resničnosti

    Svetlana Makarovič se redno udeležuje petkovih protestov, ne kolesari, a je tam. Včasih na njih nastopa, prebere kakšno pesem. Navadno ima s seboj tudi rdečo zvezdo. Simbol, ki nekaterim pomeni komunistično revolucijo, torej strah in gorje, je zanjo nekaj drugega, rdeča zvezda ji pomeni boj za boljši svet. Pred leti jo je izobesila na balkonski ograji Centra starejših Trnovo. Kljub ogorčenim pismom je danes, pol ducata let kasneje, rdeča zvezda še vedno tam. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Družba

    »Največje žrtve vojne so državljani Ukrajine, naslednje bodo državljani Rusije. In mi vsi skupaj z njimi.«

    Miroslav Gregorič je bil dolga leta vodja slovenske uprave za jedrsko varnost, še prej, v času rajnke Jugoslavije, je sodeloval pri neuspešnem načrtovanju nikoli postavljene druge slovensko-hrvaške jedrske elektrarne, ki naj bi bila v Prevlaki. Ko se je zgodil Černobil, je delal na Institutu Jožef Stefan. Gregorič je verjetno najbolj znan po svoji funkciji izpred dvajsetih let, bil je direktor bagdadskega centra mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov, ki so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, a ga nikoli niso našli. Kasneje je delal tudi pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Napad na Rusijo je spremenil dojemanje sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je denimo dejal, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova »v okviru možnosti«, ni torej nepredstavljiv. Strah, ki se širi naokoli, je logičen. Putin je povečal pripravljenost svojih jedrskih enot, spopadi v Ukrajini potekajo v neposredni bližini jedrskih elektrarn, Rusi pa Ukrajino obtožujejo, da pripravlja napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Pa so grožnje s stopnjevanjem nasilja res upravičene? Lahko Nato nad Ukrajino razglasi »območje prepovedi preletov«? Je ruska vojska res želela porušiti jedrsko elektrarno? Kako smo se znašli tu, kjer smo? Več

  • Jure Trampuš

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    Užaljeni Možina

    Decembra je varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTVS postala Marica Uršič Zupan. Ni preteklo veliko časa, pa je bila pri delu že deležna ostrega odziva. Ker se je v mnenju upala »napasti« Jožeta Možino, konkretno njegov januarski Utrip, v katerem je obračunal s partizansko bitko v Dražgošah in vsem, kar naj bi bilo z njo povezano, je napisal dolgo in užaljeno pismo. V njem je varuhinji očital, da je nestrokovna, nekompetentna in pristranska. Skratka, bilo naj bi ji vseeno za dejstva. Več

  • Jure Trampuš

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    Štiri slike vojne z mediji

    Res težko je vsak dan znova, iz tedna v teden opazovati, kako se nekoč soliden informativni program TV Slovenija, ki mu je včasih uspelo pripraviti res dobre novinarske prispevke in oddaje, seseda v neprofesionalnost in politično pristranskost. Težko je za to kriviti vse udeležence v postopku priprave televizijske produkcije, od tehnikov do tistih, ki stojijo pred kamerami. Za zlom so neposredno odgovorni vodstvo RTV Slovenija in tisti uredniki, pa tudi nekateri novinarji, ki so v času politično izsiljenih menjav zavohali priložnost. In jasno, ne gre le za ljudi, ki so neposredno povezani s televizijo, velik delež odgovornosti nosijo člani nadzornega in programskega sveta, ki jih je v upravne organe imenovala do javnega medija sovražna politika. Ti ljudje se tako tudi obnašajo. Javno televizijo razumejo kot politični plen, tukaj so, da jo ukrojijo po meri največje politične stranke. V resnici jim gre zelo dobro. Več

  • Jure Trampuš

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    Naj se sliši glas upora

    Vsakič znova se 8. marca oglasijo politiki, ki ženskam čestitajo za dan žena, govorijo o tem, da bi bil svet brez žensk slabši, da moramo narediti še veliko za popolno enakopravnost moških in žensk in da res komaj čakajo tisti svetli dan, ko bo 8. marec le vesel in iskren praznik dejanskega dostojanstva. Nedvomno lepe besede, nedvomno lepe želje. Ki ne pomenijo veliko. Več

  • Jure Trampuš

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Politika

    Putinizacija Slovenije

    Kdor ima preveč časa in rad opravlja nekoristna dela, lahko posluša slovenske parlamentarne razprave. Politike in vsebine namreč v njih skoraj ni več, sta le igra moči med poslanci in iskanje proceduralnih zapletov, pri čemer je v parlamentu praviloma vse povedano in izpeljano na amaterski način, brez zanimive razprave, retoričnih bravur, humornih analogij. A kdor misli, da je parlamentarna razprava, njena odsotnost smisla in razuma, najnižja raven slovenske politike, se moti. Nekaj stopnic nižje, v najglobljih krogih pekla, se drenja velik del članov programskega sveta RTV Slovenija, tam so člani upravnega organa, ki naj bi skrbel za svetlo podobo nacionalne medijske hiše, ki naj bi deloval pošteno in pravično, neodvisno in nepristransko, odkrito, spoštljivo, strpno, dobronamerno, tako, kakor zapoveduje etični kodeks. Pa ne deluje tako. Programski svet RTV Slovenija je neposreden podaljšek vladne politike, večina njegovih članov, čisto vseeno je, ali se tega zavedajo ali ne, pa je odgovorna za razgradnjo informativnega televizijskega programa osrednjega slovenskega medija. Več

  • Jure Trampuš

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Politika

    Rasizem naš vsakdanji

    Žiga Kušar je eden od programskih svetnikov RTV Slovenija, lani decembra je bil v ta organ izvoljen na predlog poslušalcev in gledalcev. Ni novinec, to funkcijo je že opravljal. Dela na Inštitutu za patologijo, politično ni preveč dejaven, je pa podpornik slovenske desnice in predan katoličan. Kar je povsem legitimno. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Družba

    »Današnja populistična desnica svojega glavnega sovražnika spet vidi v komunistih«

    Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Nekoč je skupaj z Janezom Polajnarjem (danes kustosom v Mestnem muzeju Ljubljana) na Radiu Študent pripravljal oddajo Kocine zgodovine, nekakšen humorni pogled na minule čase, danes pa na inštitutu vodi raziskovalni program Politična zgodovina. Predava na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pred leti je sodeloval v posebni vladni strokovni komisiji, ki je v času arbitražnega procesa preučevala zgodovino obmejnih območij, v zadnjem obdobju pa je fokus raziskovanja s poznega obdobja habsburške monarhije prenesel na pozno obdobje socialistične Jugoslavije. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu in Jeni. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Družba

    »Slovenija je dober dokaz, kako hitro se lahko stvari spremenijo, kako hitro lahko postanemo Madžarska«

    Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Več

  • Jure Trampuš

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Politika

    V Sloveniji ima oblast ljudstvo

    Kako deluje demokracija? Na papirju preprosto, poslanci v državnem zboru predstavljajo vse volivce in niso vezani na navodila strank. V predstavniški demokraciji poslancem ljudstvo podeli mandat. A politika ne nastaja samo v državnem zboru ali v drugih institucijah moči, to bi bila redukcija političnega, redukcija misli. Velik del politike nastaja zunaj parlamenta, vsebino zakonov pomagajo graditi drugi deli družbe, stroka, različne interesne skupine, državljani. To je prava politika, če tega sodelovanja ni, nimamo demokracije, pač pa strankokracijo. Več

  • Jure Trampuš

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Politika

    Praznik demokracije

    Portugalski socialisti – naj vas ime ne zavede, gre za socialdemokratsko stranko – so na nedeljskih volitvah slavili presenetljivo zmago. Volitve so bile predčasne, sklicane so bile zaradi političnih nesoglasij pri sprejemanju proračuna, že prej vodilna vladna stranka premiera Antonia Coste pa si je na njih zagotovila absolutno večino. Vladala bo sama. To bo prineslo politično stabilnost, hkrati pa večjo odgovornost. Kot bi dejal Antonio Costa: »Absolutna večina ne pomeni absolutne moči. To ne pomeni vladati sam. Pomeni več odgovornosti in pomeni vladati z vsemi Portugalci in za vse Portugalce.« Več