Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika

Formalistična država in površna stranka

Bi vrhovno sodišče lahko dovolilo TRS-u popraviti napako, ki je ta, v tako odločilnem trenutku, sicer ne bi smel storiti?

Podpredsednica in predsednik stranke TRS Hermina Krt in Matjaž Hanžek na predstavitvi kandidatov stranke v Mostecu

Podpredsednica in predsednik stranke TRS Hermina Krt in Matjaž Hanžek na predstavitvi kandidatov stranke v Mostecu

»Iskreno se opravičujemo za napako, še posebej našim odličnim kandidatkam in kandidatom. Časovnega stroja ni. Kdor dela, tudi greši, še vedno pa je bolje, da greši kot manipulira,« so se v stranki za Trajnostni razvoj Slovenije (TRS) odzvali na odločitev vrhovnega sodišča, da ne ugodi njihovi pritožbi zoper sklep državne volilne komisije, s katerim jim je ta prepovedala kandidirati v volilni enoti Ljubljana center. TRS, ki mu je v javnomnenjskih anketah najprej kazalo dobro, je zdaj v veliki skupini strank in list, ki se bodo v najboljšem primeru borile za prestop parlamentarnega praga. Da ne bo mogel kandidirati v volilni enoti, kjer bi dobil veliko, če ne največ glasov, mu v tem boju ne bo pomagalo.

Vsi smo se že kdaj znašli v odnosu z državnim oziroma drugim oblastnim organom, pa najsibo pred okencem na upravni enoti, davčni upravi, policiji, v banki ali preprosto v referatu srednje šole ali fakultete. In tam je sedela ali prijazna referentka, pripravljena pomagati, ali pa tista druga, ki je vztrajala pri »tako pač piše v« zakonu, odločbi, uredbi, statutu, pravilih ... Na drugo je, figurativno gledano, TRS naletel v državni volilni komisiji in potem še na vrhovnem sodišču. Ni imel sreče.

Še preden so na konvenciji stranke potrdili kandidatne liste, so iz TRS-a javnosti sporočili, da težav z ženskimi kvotami ne bodo imeli, saj se jim utegne zgoditi, da bodo na listi imeli celo več žensk kot moških. Optimistične napovedi so se potem delno uresničile, na konvenciji so potrdili sestavo kandidatnih list, na kateri je 42 odstotkov žensk. Kot v drugih sedmih volilnih enotah so tudi v tretji volilni enoti (Ljubljana center) v skladu z zakonodajo potrdili enajst kandidatk in kandidatov. Zato je bilo presenečenje toliko večje, ko je državna komisija zavrnila listo kandidatov v tej enoti, ker je na njej premalo žensk. Državna volilna komisija jim ni dala možnosti, da napako popravijo, čeprav se je en kandidat namesto kandidatke na listi znašel po pomoti in v nasprotju s tem, kar so potrdili na konvenciji stranke. Zato so se, kot še pet drugih strank, ki jim je komisija zavrnila kandidatne liste, pritožili na vrhovno sodišče.

Vrhovno sodišče se v skladu z zakonom ni moglo, državna volilna komisija pa se očitno ni želela vprašati, ali je poseg v volilno pravico desetih neoporečnih kandidatur na podlagi ene napačne nesorazmeren poseg v ustavno varovano pravico.

Vrhovno sodišče se s pritožbo TRS-a, da gre zgolj za formalno napako, sploh ni ukvarjalo. Edino, kar je preverjalo, je bilo, »ali je volilna komisija na podlagi vložene liste kandidatov in dokumentacije« odločila pravilno, ko je zavrnila to listo kandidatov. Ugotovilo je, da je volilna komisija odločila pravilno, in pritožbo TRS-a zavrnilo. TRS namreč v tretji volilni enoti ni zgolj priložil napačnega soglasja k sicer zakonito sestavljeni listi kandidatov. Vložil je listo, ki ni izpolnjevala ženske kvote. Zato naj niti državna volilna komisija niti vrhovno sodišče ne bi imela druge izbire, kot da TRS-u prepovesta kandidirati v volilni enoti Ljubljana center. Ali pač? Gre za hud poseg v ustavno varovano pravico, ki je bila z odločitvijo komisije in sodišča kršena vsaj desetim preostalim kandidatom TRS-a v tretji volilni enoti. Poleg tega gre v tem primeru za kar 12,5 odstotka volilnega telesa in njihovo aktivno volilno pravico. Pa tudi druge pomembne posledice. Recimo to, da so stranki, ki ne kandidira v vseh volilnih enotah, zaprta vrata do sodelovanja v predvolilnih oddajah javnega zavoda Radia in televizije Slovenija.

Bi volilna komisija in vrhovno sodišče lahko odločila drugače, v korist stranke oziroma v korist volilne pravice ali ne? Glede tega bi bilo zanimivo izvedeti, kakšno bi bilo mnenje ustavnega sodišča. To bi se, seveda zgolj na podlagi ustavne pritožbe, ki bi jo vložil TRS, spraševalo nekaj, česar se vrhovno sodišče v skladu z zakonom ne more, državna volilna komisija pa se očitno ni želela. In sicer, ali ni to, da je zaradi ene napačne kandidature onemogočenih vseh enajst, prevelik poseg v pasivno volilno pravico desetih kandidatov z neoporečnimi vlogami. Ker en kandidat ni pravega spola, ne more kandidirati niti preostalih deset? Vsekakor gre za poseg v volilno pravico, ki je ustavna pravica. V koliziji ustavne pravice z neustavnimi pa teorija zahteva odločitev v prid ustavne pravice. Da torej ne bi zavrnili celotne liste, ampak zgolj del liste, ki je napačen. V našem primeru bi bil najmanjši poseg v volilno pravico, če bi se črtal dovolj velik del liste, da bi njen čim večji del ostal veljaven. Ali točneje, da bi črtali z liste tri moške kandidate in bi lista s preostalimi kandidati in kandidatkami izpolnjevala pogoj ženskih kvot. Zakon namreč govori, da se lista v primeru nepravilnosti zavrne v celoti ali glede posamičnih kandidatov. Upoštevajoč to merilo bi državna volilna komisija lahko odločala tudi v prid temu, da lista postane zakonita.

V TRS-u niso naklonjeni vložitvi ustavne pritožbe predvsem zato, ker bi utegnila zavleči izvedbo volitev, te pa je po njihovem mnenju treba izpeljati čim prej. A o tem se še niso dokončno odločili. Morda bi se vsem svojim podpornikom, simpatizerjem in odličnim kandidatom najbolje opravičili prav z vložitvijo ustavne pritožbe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.