Urša Marn  |  foto: Arhiv biroja Bevk Perović arhitekti

25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Družba

Stičišče, odprto za vse

Islamska skupnost bo po tridesetih letih prizadevanj le dočakala mošejo

Zmagovalna rešitev mednarodnega arhitekturnega natečaja za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani

Zmagovalna rešitev mednarodnega arhitekturnega natečaja za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani

V Sloveniji je na stotine rimskokatoliških cerkva. V desetih slovenskih krajih na enem mestu stojita celo po dve cerkvi. Rimskokatoliška cerkev pa ima še vrsto drugih ugodnosti, kot so na primer vrtci, šole, knjigarna, založba, radijska postaja, časopis, banka, gozdovi. Hkrati pa si tukajšnja islamska verska skupnost že tri desetletja prizadeva, da bi dobila ustrezno veliko versko središče. V Ljubljani imajo muslimani na voljo le utesnjeno molilnico, zato imajo ob večjih praznikih obrede kar v športni dvorani. Ob vsaki resnejši pobudi za gradnjo mošeje so nasprotniki zagnali vik in celo zahtevali referendumsko odločanje. Sramota za državo, ki se v ustavi razglaša za demokratično, strpno in enakopravno, še zlasti ob dejstvu, da se je ob zadnjem popisu prebivalstva za pripadnike islamske veroizpovedi izreklo 47.488 državljanov.

Izbira najboljše idejno-projektne rešitve za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani je zato ogromen korak naprej ne le za vernike, temveč tudi za razvoj demokracije. Pohvalno je, da je bil za izbiro najboljše arhitekturne rešitve izveden odprti mednarodni natečaj. Če bi natečaj potekal prek Zbornice za arhitekturo in prostor, bi imel še večjo legitimnost, toda naj pripomnimo, da tu ne gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, temveč za projekt izključno zasebnega investitorja, in da je že to, da je odprti natečaj sploh bil, pomemben napredek glede na mnoge druge velike posege v prostor.

Gradbeno dovoljenje za objekte naj bi pridobili do konca prihodnjega leta, takoj zatem pa naj bi začeli gradnjo. Versko-kulturni center naj bi zgradili na enajst tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico. Čeprav naj bi islamska skupnost že imela zagotovilo katarskega emirja, da bo financiral gradnjo, je še vedno mogoče, da bodo zaradi pomanjkanja denarja gradbena dela potekala v dveh fazah. V prvi naj bi tako zgradili mošejo, ki bo hkrati srce in duhovni center, v drugi pa spremljajoče objekte, v katerih bodo šola, knjižnica, pisarne, telovadnica, kavarna ter stanovanja za muftija in goste. Zmagovalna rešitev, zasnovali so jo v biroju Bevk Perović arhitekti, je močno konkurenco med drugim prehitela tudi zato, ker z delitvijo kompleksa na dva dela že v osnovi omogoča fazno gradnjo.

Zmagovalna rešitev mednarodnega arhitekturnega natečaja za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani

Zmagovalna rešitev mednarodnega arhitekturnega natečaja za Islamski verski in kulturni center v Ljubljani

Izbrana rešitev predstavlja preplet med tradicionalno in sodobno arhitekturno govorico. Na prvi pogled se sicer zdi, da ne gre za velik arhitekturni presežek, dejansko pa so prednosti nagrajene ideje skrite v podrobnostih. Arhitekti so celoten kompleks dvignili za 70 centimetrov od cestnega in železniškega območja, s čimer bo postal nekakšen mali urbani otok, ki bo hkrati ločen in povezan z okolico. „Dvig mu da status posebnega,“ pravi Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti. Mošeja kot središčni objekt kompleksa po svoji zasnovi ne bo pretirano tradicionalna, saj bi kot taka lahko doživela zavračanje v slovenskem prostoru, pa tudi ne pretirano sodobna, ker ne bi bila sprejemljiva za vernike. „Poiskali smo srednjo pot, ki še vedno dosega občutek sakralnosti,“ pravi Bevk. Po islamski tradiciji bo mošeja orientirana proti Meki, stala bo samostojno, a bo pomaknjena proti mestnemu robu parcele, tako da bo med njo in ostalimi objekti notranji prostor, razgiban trg, namenjen vsem obiskovalcem. Tudi sicer je celoten kompleks zasnovan tako, da bo po eni strani zagotavljal intimo vernikom, po drugi strani pa bo čim bolj odprt javnosti.

Nad kompleksom bo prevladoval oblikovno dokaj enostaven, štirideset metrov visok minaret iz belega poliranega betona.

Kupola kot najpomembnejši del molitvenega prostora bo vstavljena v stekleno kocko in bo vidna tako od blizu kot od daleč. Sestavljena bo iz 7000 trikotnih kosov lahkotnega polprosojnega tekstila in bo z jeklenimi vrvmi obešena s stropa molilnice. Nad kompleksom bo prevladoval oblikovno dokaj enostaven, štirideset metrov visok minaret, ločen od glavnega objekta molilnice in izdelan iz belega poliranega betona, s krožnimi belimi marmornimi diski, vgrajenimi v površino materiala. Glavno vezivo celotnega kompleksa bo dostopna ploščad, ki bo tlakovana z okroglimi ploščami iz belega marmorja, postavljenimi v beton. Poseben bo le prostor pred mošejo, saj bo tlakovan s pravokotnimi kvadri iz litega masivnega peskanega stekla, ki bodo omogočali osvetlitev telovadnice v kleti in bodo na ploščadi ustvarili pravilen vzorec trga, hkrati pa bodo povzemali vtis vzorca molitvenih preprog. Prometno bo kompleks navezan na obstoječe cestno omrežje, uvoz v dvoetažno garažo s skoraj tristo parkirnimi mesti pa bo na skrajni južni točki območja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.