Urša Marn

  • Urša Marn

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Družba

    V Ljubljano se vračajo jambori z rdečimi zvezdami

    Ljubljanski župan Zoran Janković namerava še letos postaviti jeklene jambore z rdečimi zvezdami, kakršni so nekoč stali na križiščih Poti spominov in tovarištva z mestnimi vpadnicami. Več

  • Urša Marn

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Družba

    Sindikalni darvinizem

    »Sindikati, še posebej sindikati javnega sektorja, so zapadli v ekonomistično logiko. Vsak se bori za ozke ekonomske (plačne) interese svoje baze,« opozarja sociolog dr. Miroslav Stanojević, vodilna avtoriteta na področju sindikatov pri nas. Namesto da bi se sindikati povezovali in sodelovali, se ločujejo in med seboj tekmujejo. Solidarnost se spreminja v konkurenčnost. To se je še posebej pokazalo v zadnjem času, ko so si sindikati javnega sektorja prizadevali za dvig plač svoji bazi. Solo akcijo so izvedli policisti, sledili so jim gasilci, pa zdravniki in na koncu še učitelji. Januarja je stavkalo šestnajst sindikatov javnega sektorja, tudi Visokošolski sindikat Slovenije, ki ga vodi dr. Marko Marinčič. Ta sindikat ima približno 800 članov s področja visokega šolstva. Nato je februarja stavkal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ki ima 38.000 članov, pokriva pa vse ravni izobraževanja, od vrtcev do univerz. Javnost je bila zaradi teh ločenih akcij zmedena. Ni ji bilo razumljivo, zakaj visokošolski učitelji ne nastopajo skupaj z osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji in zakaj niso vsi člani enega sindikata. Kaj je povzročilo razkol med njimi? Zakaj je prišlo do tolikšne fragmentacije stavk in sindikalnih zahtev? Ali porast solo akcij pomeni, da stari rek »v slogi je moč« danes ni več učinkovit? Je v pogajanjih mogoče doseči več ločeno kot skupaj? Je v družbi, ki poveličuje konkurenčnost, lažje zmagovati s samostojnim kot pa s kolektivnim nastopom? Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata Sviz, odkrito priznava, da je bila solo akcija njihovega sindikata zdrs od običajnega načina nastopanja. Še vedno je vnet zagovornik sindikalne solidarnosti in povezovanja. Več

  • Urša Marn

    16. 2. 2018  |  Družba

    Kapital, Slovenije vladar

    Lex Magna naj bi bil izjema, enkraten primer, s katerim je vladajoča politika zasebni interes multinacionalke Magna Steyr razglasila za javni interes. Toda to, kar naj bi bilo izjema, je z zakonom o spodbujanju investicij postalo pravilo. Po novem bo lahko država prisilno razlastitev oziroma odkup zemljišča po ceni, nižji od tržne, izpeljala vsakič, ko bo na mizo dobila dovolj mamljivo ponudbo zasebnega vlagatelja. Pogoj je, da bo šlo za strateško naložbo, to je, da bo vredna vsaj 40 milijonov evrov, da bo prinesla vsaj 400 novih delovnih mest in da bo investitor v Sloveniji vztrajal vsaj deset let. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bo mogoče v imenu javne koristi poseči v zasebno lastnino. Več

  • Urša Marn

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Družba

    Podhranjena intelektualna elita

    Prof. dr. Marko Marinčič predava rimsko in grško književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je predsednik Visokošolskega sindikata. Akademsko kariero je začel pred 24 leti kot asistent na oddelku za klasično filologijo. Pet let pozneje je postal docent, nato izredni profesor, od leta 2009 pa je redni profesor. Je odličen poznavalec antične poezije, dramatike in romana. Objavil je kopico prevodov iz latinske, grške in francoske književnosti ter gostoval na več evropskih univerzah, tudi na Oxfordu. Njegova neto plača skupaj z vsemi dodatki, vključno z nadomestilom za malico in prevoz na delo, je decembra znašala 2500 evrov. »Kak mesec pridem na 2550 evrov neto, več pa ne.« Kot redni profesor je Marinčič dosegel skoraj vse, kar v sedanjem plačnem sistemu javnih uslužbencev sploh lahko doseže visokošolski učitelj. Več

  • Urša Marn

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    France Arhar je postal pro bono svetovalec Boruta Pahorja

    Upokojeni bankir dr. France Arhar je novi svetovalec predsednika države Boruta Pahorja za področje gospodarstva in financ. Zamenjal je Heleno Kamnar, ki se je konec lanskega leta upokojila. Arhar ima status nepoklicnega funkcionarja, to pomeni, da za svetovanje ne bo prejemal plačila. Tak status imata v kabinetu predsednika države še dva upokojenca: nekdanji predsednik SAZU in večkratni minister akademik dr. Boštjan Žekš je svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in diplomat dr. Ernest Petrič pa svetovalec za zunanje zadeve. Funkcija pro bono svetovalca resda ne prinaša zaslužka, prinaša pa vpliv na predsednikove odločitve. Več

  • Urša Marn

    4. 1. 2018  |  Politika

    Reševanje revežev, ne špekulantov

    Tik pred novim letom je devet poslancev državnega zbora na predlog Združenja Frank v parlamentarni postopek vložilo predlog interventnega zakona, s katerim bi sistemsko rešili problematiko posojil v švicarskih frankih s pretvorbo v evre. Prvopodpisani pod predlagani zakon je nepovezani poslanec Janko Veber (bivši poslanec SD), podpise pa so prispevali tudi vsi poslanci Levice, poslanca NSi Zvonko Lah in Iva Dimic ter nepovezani poslanec Andrej Čuš, medtem ko poslanci SD in DeSUS, ki so septembra javno izrazili podporo zakonu, podpisov za zdaj še niso prispevali. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Politika

    Bogomir Kovač, ekonomist

    Prof. dr. Bogomir Kovač je pronicljiv kritik neoliberalnega kapitalizma in vere v nezmotljivost trga in eden od tistih ekonomistov, ki ne nasedajo pravljici, da nas bosta odrešili samo privatizacija in deregulacija. Je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, avtor več ekonomskih učbenikov in kolumnist Mladine. Z nasveti je poskušal mimo čeri usmerjati kar nekaj slovenskih vlad. V času prve in druge Drnovškove vlade je bil predsednik ekonomskega sveta, od novembra 2009 do aprila 2012 pa član fiskalnega sveta. Iz tega telesa, ki je bilo ustanovljeno, da bi nastavljalo kritično ogledalo proračunskim zablodam vladajoče politike, je skupaj še s tremi člani odstopil že kmalu po imenovanju prve Janševe vlade, ko je postalo jasno, da se ta požvižga na mnenje neodvisnih ekonomistov. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Družba

    Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj

    V vseh razvitih državah delež starejših hitro narašča. Leta 2005 je v Sloveniji živelo 60.459 oseb, starih 80 let ali več, leta 2015 že 99.523. Do leta 2060 bo v Sloveniji skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se povečuje; v obdobju od 1995 do 2015 se je v Sloveniji dvignila s 74,1 leta na 80,5 leta, do leta 2035 se bo po predvidevanjih podaljšala še za dodatnih 2,9 leta. Vedno več bo ljudi, ki bodo zaradi bolezni in onemoglosti potrebovali nenehno pomoč. Znašli smo se na razpotju, ko se moramo kot država odločiti, ali bomo šli v smeri severa Evrope, kjer so dosegli široko soglasje, da je treba poskrbeti za starejše in da mora država pri tem imeti pomembno vlogo, ali pa v smeri katoliške jugovzhodne Evrope, kjer so starejši prepuščeni sebi, svojcem in dobrodelnim organizacijam. »Danes se po vsej Evropi, tudi pri nas, favorizirajo neformalne oblike dolgotrajne oskrbe, pa ne zato, ker bi bile za starejše res najboljše, ampak zato, ker so za državo cenejše,« opozarja Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj, ki že trideset let deluje na področju socialnega varstva starejših. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Družba

    Dr. Peter Praper: Od nas se pričakuje, da bomo zmagovalci, kajti če nisi zmagovalec, si luzer

    Utemeljitelj psihoanalitične šole, avstrijski psiholog in nevrolog Sigmund Freud, je duševno zdravje opredelil kot zmožnost delati in ljubiti. »Ta definicija se morda zdi preveč preprosta, v resnici pa zajema bistvo,« pravi Peter Praper, specialist klinične psihologije in eden od začetnikov psihoterapije pri nas. Dr. Praper je bil 33 let profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pedagoško delo pa nadaljuje tudi po upokojitvi, saj občasno predava študentom Filozofske fakultete v Mariboru. Za seboj ima 49 let kliničnega dela, zdaj na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo, kjer je hkrati tudi strokovni vodja izobraževanja iz razvojne analitične psihoterapije. Več

  • Urša Marn

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Ekonomija

    Cene letijo v nebo

    Cene stanovanjskih nepremičnin po vsej državi, še posebej pa v Ljubljani zadnje mesece naraščajo. V drugem četrtletju letošnjega leta so se cene novih stanovanj in družinskih hiš v povprečju zvišale za 9,4 odstotka glede na prvo četrtletje, cene rabljenih stanovanj in družinskih hiš pa za 3,4 odstotka. Danes so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani v povprečju že skoraj za petino višje kot leta 2015. Več

  • Urša Marn

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Politika

    (Raz) prodaja

    Začeli so velikopotezno. Leta 2013 je ministrstvo za notranje zadeve na javni dražbi prvič skušalo prodali vilo Tamara na Bledu, počitniški objekt policije. Izklicna cena: 995 tisoč evrov. Ker zanimanja ni bilo, je leta 2014 poskusilo znova, in to kar dvakrat, naprej z izklicno ceno 840 tisoč evrov, nato še z izklicno ceno 714 tisoč evrov, vendar sta bili tudi ti dražbi neuspešni. Četrtič je ministrstvo dražbo razpisalo januarja letos. Tokrat je bila zaprta za javnost (ministrstvo je pozneje trdilo, da je šlo za pomoto), izklicna cena pa je bila občutno okleščena, tako da je znašala le še 295 tisoč evrov. Varščino za nakup vile je vplačalo kar 11 dražiteljev, nazadnje pa jo je za 451 tisoč evrov kupila družba Rastoder v lasti »balkanskega kralja banan« Izeta Rastoderja. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Politika

    Ljudmila Novak

    Bila je srednješolska učiteljica, županja, evropska poslanka, podpr edsednica vlade in ministrica. Od novembra 2008 vodi konservativno, krščanskodemokratsko stranko Nova Slovenija, zadnjih šest let pa je tudi poslanka te stranke v državnem zboru. Njen ideal je Kristus, njeni politični vzornici pa nemška kanclerka Angela Merkel in avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. V Janezu Janši – v njegovih manipulacijah in destruktivizmu – ne vidi prave perspektive. Da je kristjanka in nasprotnica splava, ne skriva. Intervju je potekal dva dni pred njenim odhodom na ignacijanske duhovne vaje, kjer bo teden dni v tišini meditirala ob Svetem pismu. Pravi, da ji ta »duhovna kopel« pomaga ohranjati razsodnost in mirne živce. Več

  • Urša Marn

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Družba

    Je treba antibiotik vedno pojesti do konca?

    Skupina britanskih znanstvenikov je te dni v ugledni znanstveni reviji BMJ objavila študijo, v kateri opozarja, da so zdravniki več let napačno svetovali, da je treba zaužiti celoten predpisani odmerek antibiotikov. Po ugotovitvah te skupine naj bi bil krajši čas zdravljenja z antibiotiki enako učinkovit. Priznava sicer, da je treba opraviti dodatne raziskave, vendar zagovarja mnenje, da je »bolnikom najbolje svetovati, da prenehajo zdravljenje, ko se počutijo bolje«. Več

  • Urša Marn

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Tempirane bombe

    Požar v stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v Londonu je bil javljen ob 00.56 v noči na sredo, 14. junija. Pol ure pozneje je bil v plamenih celoten, več kot 70 metrov visok objekt. Čeprav so gasilci do stolpnice prišli v nekaj minutah, niso imeli nobene možnosti, da bi požar pogasili. Gorelo je namreč znotraj prezračevanega dela fasade. Več

  • Urša Marn

    6. 7. 2017  |  Družba

    "Je nekaj narobe z ušesi slovenskih otrok ali z očmi slovenskih zdravnikov?"

    »V Sloveniji je še enkrat višja pojavnost vnetja srednjega ušesa kot v sosednjih državah. To lahko pomeni le dvoje: ali je nekaj narobe z ušesi slovenskih otrok ali pa z očmi slovenskih zdravnikov,« v intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervju 2017 pravi pediater in infektolog dr. Marko Pokorn. Čeprav zdravniški poklic opravlja že več kot dvajset let in v svojo ambulanto na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana vsako leto sprejme vsaj tisoč otrok, priznava, da ga je še vedno strah. Več

  • Urša Marn

    5. 7. 2017  |  Družba

    "Civilne iniciative v Ljubljani vzniknejo že skoraj ob vsakem načrtovanem posegu"

    »Slovenska družba je zelo okostenela in neodločna. O izgradnji drugega tira se pogovarjamo že 22 let, o poglobitvi železnice 120 let, na izgradnjo nove stolpnice je bilo treba čakati 45 let, odkar je arhitekt Milan Mihelič načrtoval zazidavo na Bavarskem dvoru v središču Ljubljane,« v intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervju 2017 pravi arhitekt in podžupan Ljubljane Janez Koželj. Po njegovem je naložba v javni prostor najbolj logična naložba občine. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Marko Pokorn

    Dr. Marko Pokorn (l. 1966) je specialist pediatrije in infektologije. Od leta 1994 dela na otroškem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V prostem času je tudi odličen scenarist, dramatik in glasbenik. Umetniški talent je podedoval po očetu, muzikologu in pravniku Danilu Pokornu, zdravniškega po mami, pediatrinji Vilmi Pokorn. Poročen je z Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovko in profesorico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in je oče dveh odraslih otrok. Intervju z njim je čustveni tobogan. Nekaj časa se smrtno resno pogovarjaš o mesojedih bakterijah in drugih nevarnih okužbah, že v naslednjem hipu pa si brišeš solze smeha, ko ti zamrmra pesem Borelija, od kod strahote tvoje, ki jo je po Avsenikovi Slovenija, od kod lepote tvoje priredil za svoj bend. A to je logično, saj gre za zdravnika, ki je med drugim napisal scenarij za mega TV-uspešnico Naša mala klinika. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Janez Koželj

    Janez Koželj (l. 1945) je profesor za arhitekturo mesta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2006 pa tudi podžupan Ljubljane in prvi mestni arhitekt. V prvem mandatu župana Zorana Jankovića je v sodelovanju s skupino strokovnjakov začrtal vizijo dolgoročnega prostorskega razvoja Ljubljane do leta 2025. V enajstih letih je bilo uresničenih veliko od napovedanih projektov. Obnovljenih ali na novo zgrajenih je bilo enajst mostov in brvi. Iz propadlega kina Šiška je zrasel sodobni center urbane kulture. Ožje mestno središče je osvobojeno avtomobilske pločevine. Prenovljeno je mestno kopališče Kolezija. Postajališča mestnega potniškega prometa so dobila nadstrešnike in elektronske prikazovalnike voznega reda. In še in še. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance

    Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred najtežjo nalogo kariere: evropsko komisijo mora prepričati, naj prek svojega pooblaščenca ne proda hčerinskih družb NLB oz. naj ključno slovensko banko ohrani kot celoto. Kakšne alternativne kompenzacijske ukrepe namerava predlagati Bruslju, še ni znano, saj vlada predlog še pripravlja, vendar pa ministrica ne izključuje nobene opcije. Več

  • Urša Marn

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika

    Ohcet zastava

    Kaj pari v Sloveniji najbolj potrebujejo ob sklenitvi zakonske zveze? Solidno plačano in stabilno zaposlitev? Poceni stanovanje? Brezplačno zdravstveno oskrbo? Po mnenju predsednice Nove Slovenije Ljudmile Novak potrebujejo slovensko zastavo. Več

  • Urša Marn  |  foto: arhiv Uroša Ahčana

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Družba

    Uroš Ahčan, kirurg

    Predsednik države Borut Pahor kot po tekočem traku sprejema virtualne gorske zdravnike in druge zvezdnike, ne opazi pa, da bi si njegovo pozornost bistveno bolj zaslužili realni junaki, denimo ekipa onkologov in plastičnih kirurgov iz UKC Ljubljana, ki je pod vodstvom kirurga prof. dr. Uroša Ahčana prva na svetu po najsodobnejši metodi izvedla rekonstrukcijo dojke s 3D-modelom in se s tem zapisala v zgodovino svetovne medicine. Dr. Ahčan je predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana ter redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Pravična porazdelitev

    Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo. Več

  • Urša Marn

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Družba

    Korak nazaj

    Raziskava med srednješolci, izvedena leta 2004, je pokazala, da je 23 odstotkov dijakinj in dijakov prvih letnikov ter 53 odstotkov dijakinj in dijakov tretjih letnikov že imelo spolne odnose. Skorajda enak delež spolno aktivnih v starosti petnajst let je pokazala tudi raziskava 'Spolno vedenje slovenskih srednješolcev' ginekologinje dr. Bojane Pinter in sodelavcev. Mladi so torej spolno aktivni, tega dejstva ne more spremeniti še tako konservativna politika. Naloga države in družine pa je, da jih na ta del življenja čim bolje pripravita in tudi zavarujeta. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Politika

    Jože P. Damijan

    Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi. Več

  • Urša Marn  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Družba

    »Učenje jezikov je tek na dolge proge«

    Star pregovor pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« To še zlasti drži za majhne narode, kot je slovenski. »Ljudje z znanjem jezikov so od nekdaj lažje in hitreje dobili službo. Ko uspešne menedžerje, inženirje, vodje ... vprašam, katera znanja jim poleg strokovnega znanja v življenju in pri delu pridejo najbolj prav, je prvi odgovor vselej enak: tuji jeziki! Pogosto citiram avstrijskega filozofa Ludwika Wittgensteina, ki je dejal: ‘Meje mojega jezika so meje mojega sveta’ – to je še kako res!« pravi Mojca Hergouth Koletič, direktorica jezikovne šole Mint International, sicer pa profesorica angleščine in nemščine, ki se že vse poklicno življenje ukvarja s poučevanjem odraslih. »Pri nas je prvi tuji jezik še vedno angleščina, ta postaja sama po sebi umevna, tako kot je bilo v nekdanji državi znanje srbohrvaščine. Angleščina zato ne pomeni posebne konkurenčne prednosti na trgu delovne sile. Znanje vseh nadaljnjih jezikov je tisto, kar vam daje prednost.« Več

  • Urša Marn

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Družba

    Udinjanje avtomobilom

    Mestna občina Ljubljana je pred kratkim objavila, da namerava na Dunajski cesti v smeri proti središču mesta uvesti dodaten pas za avtomobile. Gre za odsek, kjer je bil pred leti eden od štirih voznih pasov spremenjen v rumeni pas, namenjen javnemu potniškemu prometu. Razlog naj bi bil načrtovana gradnja stanovanjskega kompleksa in dograditev džamije ob Parmovi ulici, zaradi katerih naj bi se prometne razmere v tej ulici poslabšale. V podjetju PNZ, kjer so pripravili prometno študijo, so po poročanju Dnevnika do načrta zadržani, vendar naj bi takšno rešitev narekoval pravilnik o projektiranju cest, po katerem menda mora biti zagotovljena neka raven storitev za motorni promet. Ob tem predstavnik podjetja dodaja, da se promet po Dunajski cesti kljub dodatnemu pasu ne bo bistveno povečal. Lahko se vprašamo, zakaj je potem ta sploh potreben, sploh naj bi bil problem tranzitnega prometa, ki se je odvijal po Parmovi kot vzporednici Dunajske, v veliki meri rešen z nedavno spremembo obvezne smeri vožnje po Livarski ulici. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Vsak vrt je po desetih letih zrel za prenovo«

    Slovenci smo navdušeni vrtnarji in ljubitelji urejenih vrtov. A pri tem delamo tudi napake. Ena od klasičnih je, da sadike kupujemo z očmi, namesto po sortah in odpornosti. »Prej bomo kupili rastlino, ki je ob nakupu videti lepo, ki je lepo raščena in ima lepo listje, kot pa se vprašali, ali je takšna samo zaradi tega, ker je hitro zrasla zaradi gnojil in ali je rasla primerno dolgo ob primerni oskrbi,« pravi Katja Bleiweis Strgar, vodja vrtnega centra Pro Horto Strgar. Podjetje je že leta 1968 ustanovil Jože Strgar, takrat še obrtnik, pozneje pa župan Ljubljane. Drevesnica, ki jo je zasnoval v Črnučah, je še danes edina velika drevesnica v Ljubljani z lastno proizvodnjo rastlin. Tradicijo nadaljujeta Strgarjev sin Andrej, krajinski arhitekt in zapriseženi sodni cenilec hortikulturne stroke, in njegova žena Katja, ki je po poklicu sicer geologinja, a v podjetju dela že 27 let, tako da ima veliko praktičnih izkušenj. Po njenem mnenju največje napake pri urejanju vrtov izhajajo iz prepričanja Slovencev, da vse znamo sami. »Urejanja vrtov se večinoma lotevajo brez načrta, nekako tako: tam bo trava, tam bomo nekaj zasadili, tam bo lopa, tam pa drevo za senco. Potem se lotijo nakupa rastlin po načelu ‘ta mi je všeč’. Brez pomisleka, kakšna bo ta rastlina čez pet let.« Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    »Plečnik ni vse, kar Slovenija potrebuje od arhitekture«

    Prof. Matej Blenkuš je od oktobra lani dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Bil je edini kandidat za ta položaj, kar ni presenetljivo, saj se arhitekti s projektiranjem ukvarjajo veliko raje kot z upravljanjem. A Blenkuš ni samo dekan in predavatelj, je tudi vodja uspešnega projektantskega podjetja abiro, v katerem je zaposlenih osem arhitektov. Več

  • Urša Marn

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Družba

    Reveži z nepremičninami

    Slovenci največji delež svojega premoženja namenimo nakupu in vzdrževanju nepremičnin. Zato da imamo lastno stanovanje ali hišo, smo se pripravljeni ujeti v primež dolgoletnega stanovanjskega posojila, na starost pa potrpeti celo mraz, vlago in plesen. Angleščina pozna izraz »house-poor«, ki ga lahko prevedemo kot hišno revščino. Opisuje položaj, v katerem človek porabi (pre)velik delež svojih prihodkov za plačilo stroškov, ki jih ima s stanovanjem ali hišo. Tu ne gre samo za stroške stanovanjskega posojila, pač pa tudi za stroške ogrevanja, elektrike, vode, odvoza smeti, vzdrževanja. Nepremičnina nam pobere toliko denarja, da nam ne ostane dovolj za osnovne življenjske potrebščine, na primer za hrano. Več

  • Urša Marn

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Politika

    Okolje proti državi

    Podnebne spremembe niso izmišljotina paranoičnih znanstvenikov, ampak še kako resnično dejstvo. Temperatura narašča, padavinski vzorci se spreminjajo, ledeniki se krčijo, snežna odeja se tanjša, gladina morja se zvišuje. V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 0,6 stopinje Celzija, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj stopinjo. Več