Jure Erznožnik

28. 11. 2011  |  Svet

Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu: Afera DSK vseeno zarota?

Izgubljeni mobilnik in skoraj športno proslavljanje hotelskih uslužbencev, ki ga je posnela nadzorna kamera, naj bi dokazovala, da so spolno afero najverjetnejšemu francoskemu predsedniku podtaknili

Edward Jay Epstein ni kdorkoli. Je 76-letni ameriški raziskovalni novinar in publicist, ki se je podrobneje ukvarjal z atentatom na J. F. Kennedyja in o tem napisal nekaj knjig. Zdaj je v članku z naslovom Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu, objavljenem v reviji The New York Review of Books, do minute natančno razdelal dogajanje v newyorškem Sofitelu 14. maja letos. Za takšno kronologijo je, poleg sodnega gradiva, smel pregledati posnetke varnostnih kamer, evidence gibanja hotelskega osebja, opremljenega z elektronskimi ključi, in okrnjen seznam telefonskih klicev ene od oseb, ki je v hotelu zadolžena za varnost.

Dokazal je, da je domnevna žrtev, sobarica gvinejskega porekla Nafissatou Diallo, v sobo 2820, ki jo le nekaj korakov loči od predsedniškega apartmaja s številko 2806, v katerem je prenočil tedanji direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, vstopila pred in po »dogodku« v njegovem apartmaju. To zdaj vemo zaradi evidence elektronskih ključev, ki beležijo vstope osebja v posamezne sobe. Dejstva, da je hotelska varnostna služba incident policiji naznanila šele uro po njem, da je Strauss-Kahn s svojega »MDS-ovega BlackBerryja« (tako naj bi ga sam imenoval) klical svojo hčer Camille ob 12. uri in 13 minut, da sta hotelska uslužbenca ob 13.33 več kot očitno proslavljala domnevno uspeli dogodek, in več drugih, neverjetno naključnih dejstev, naj ne bi le potrjevalo dvoma, ki je newyorškega okrožnega tožilca Cyrusa Vancea mlajšega 23. avgusta letos vodil k opustitvi pregona zoper Strauss-Kahna, temveč naj bi nakazovalo na možnost, da je šlo res za zaroto.

Epstein v članku ponuja scenarij, ki mu lahko verjamemo ali ne: iz več domnevno zanesljivih virov blizu Strauss-Kahna naj bi izvedel, da je ta 14. maja zjutraj prejel SMS sporočilo znanke, začasno zaposlene v pariškem uradu vladajoče Sarkozyjeve UMP. Obvestila naj bi ga bila, da je vsaj eno od elektronskih sporočil z enega svojih mobilnikov, ki ga je uporabljal tako za službene kot za zasebne potrebe, poslal svoji ženi Anne Sinclair, končalo v elektronskih predalih Sarkozyjeve stranke. Od znanca, zaposlenega v francoski diplomaciji, naj bi bil že prej izvedel za domnevni škandal, ki naj bi ga (na desnici?) naklepali zoper njegovo kandidaturo. Štirinajstega maja zjutraj, ob 10. uri in 7 minut, je DSK klical ženo v Pariz, v šestminutnem pogovoru ji je naročil, naj znanca, Stéphana Fouksa, strokovnjaka za telekomunikacijske tehnologije, prosi, da bi ob Strauss-Kahnovem kratkem postanku v Parizu (znano je, da je bil naslednji dan namenjen k nemški kanclerki v Berlin), podrobno preveril njegova BlackBerry in iPod. V Pariz ga potem seveda ni bilo, na letalu pred vzletom leta št. 23 ga je aretirala policija.

Strauss-Kahna naj bi zaposlenka v pariškem uradu vladajoče Sarkozyjeve UMP obvestila, da je vsaj eno od elektronskih sporočil z njegovega mobilnika, ki ga je poslal svoji ženi Anne Sinclair, končalo v elektronskih predalih Sarkozyjeve stranke.

Domneva, da je sobarica med različnimi zaslišanji večkrat lagala, je potrjena: elektronski ključ je namreč pustil dokaz, da je v sobo 2820 vstopila ob 12. uri in 26 minut, torej po domnevnem odnosu s Strauss-Kahnom, čeprav je trdila, da ni bilo tako. To je pomembno zato, ker gost te sobe hotela še ni zapustil, in je mogoče sklepati, da je bil v tem času v sobi: o tem bi morala obvestiti policijo, saj je soba 2820 s tem postala prizorišče zločina in bi jo morali podrobno preiskati. Kdo je tisto noč prenočeval v tej sobi, za zdaj ni znano, saj so pri Sofitelu posredovanje tega podatka v smislu varovanja osebnih podatkov zavrnili.

Epstein pa navaja še nekaj pomembnih podrobnosti. Sobarica je v Strauss-Kahnov apartma prvič vstopila ob 12.06, pred njo je ob 12.05 vanj vstopil drugi hotelski uslužbenec: ker sistem beleži samo vstope, ne pa tudi izstopov, ni mogoče izključiti možnosti, da DSK in Nafissatou Diallo med »dogodkom« v apartmaju nista bila sama.

Pomenljiv je tudi podatek, da Strauss-Kahnovega Blackberryja, ki naj bi ga bil pozabil v hotelu, še vedno niso našli: policija je ugotovila, da ga je nekdo tega dne ob 12.51, tik pred tem, ko je direktor MDS ob 12.54 vstopil v restavracijo McCormick & Schmick's na newyorški šesti aveniji, izključil iz omrežja, da je prenehal oddajati signal. Forenziki so prepričani, da je moral tisti, ki je to storil, dobro poznati delovanje mobilnika.

Tako v upravi Sofitela, v družbi Accor, ki ga upravlja, kot v vodstvu Sarkozyjeve UMP so namigovanja o zaroti odločno zavrnili. Nekdanji šef varnosti v hotelu je izjavil, da si nihče v hotelu ne domišlja, da lahko postavlja in ruši francoske predsednike.

Kaj se je dogajalo med Strauss-Kahnom in sobarico v sedmih minutah, ki sta jih imela na voljo pred odhodom tedaj najverjetnejšega bodočega francoskega predsednika ob 12.28 iz hotela, ostaja skrivnost. Mešanica njene sline in njegove sperme, ki so ju našli v sobi, ne pušča nobenega dvoma, da je do spolnega odnosa prišlo; ali je bil ta z obeh strani soglasen, naj bi ugotovili v civilnem sodnem postopku, ki ga je domnevna žrtev sprožila proti DSK-ju. A tudi če bi Strauss-Kahnu uspelo dokazati, doslej članka sicer ni komentiral, da je šlo za zaroto, bo moral »zarotnikom«, četudi bi se izkazalo, da so bili iz vrst Sarkozyjeve UMP, priznati, da so ga dovolj dobro poznali, da so vedeli, kaj mu morajo nastaviti. Da bi ga bila spolno nadlegovala sobarica pa mu nemara res ne more verjeti nihče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.