Jure Erznožnik

  • Jure Erznožnik

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Svet

    Zaradi stiske pod vlak

    Nedavno so v francoski Bretanji pod vlaki spet ugasnila tri življenja. Trije brezdomci naj bi se okajeni sprehajali po tirih, ki so bili sicer v mestu, torej ograjeni z ograjo, a so jo najbrž preplezali. Vlak je pripeljal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, dva sta umrla na kraju dogodka, za življenje tretjega se zdravniki še borijo. Le 10 kilometrov stran se je istega dne pod vlak vrgel neki moški, najbolj smrtonosen konec tedna v sodobni francoski zgodovini pa je bil za nacionalno železniško družbo SNCF v zadnjih dneh maja, ko si je na tirih po vsej državi v treh dneh podaljšanega vikenda življenje vzelo 12 ljudi. Več

  • Jure Erznožnik

    29. 6. 2012  |  Mladina 26  |  Družba

    Francoski geji bodo krvodajalci

    François Hollande je letošnje predsedniške in parlamentarne volitve dobil zato, ker je državljanom obljubil „normalizacijo“ države; socialisti so nekdanjega predsednika med kampanjo obtoževali, da je v petih letih kljub obljubam o brezhibni republiki razvrednotil državne institucije, postal lakaj nemške kanclerke in zapravil ugled Francije v svetu. Socialistična vlada Jean-Marca Ayraulta je zavihala rokave in začela delati, nova ministrica za socialne zadeve in zdravstvo Marisol Touraine pa v „normalizacijo“ uvršča tudi odpravo leta 1983 sprejetega ukrepa, zaradi katerega homoseksualni moški niso smeli darovati krvi, in zlasti ukrepa prejšnje vlade iz leta 2009, ki je pogoje za darovanje še zaostril. Več

  • Jure Erznožnik

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Družba

    Izdelano na zasedenih palestinskih ozemljih

    Danski zunanji minister je po zgledu Južnoafriške republike (JAR) napovedal, da bo označevanje izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj z „Made in Israel“ na Danskem v kratkem prepovedano. Vlada želi potrošnike opozoriti na blago, proizvedeno v razmerah, ki naj jih niti danska niti evropske vlade ne bi podpirale. Potrošniki, ki zasedbe ne odobravajo, imajo pravico vedeti, od kod so izdelki na njihovih mizah. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor je ukrep označil za rasističen (!). Izrael se boji, da bi se s takšnim razpoloženjem poleg Danske, JAR in švicarskega trgovca Migrosa, ki bo označevanje vpeljal januarja 2013, okužil preostali svet. Več

  • Jure Erznožnik

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Svet

    Mačete sredi Milana

    Španska policija ima od leta 2004 težave z južnoameriškimi mladostniškimi tolpami, tako imenovanimi pandillas, ki so v predmestnih četrtih Madrida, Barcelone in Valencie vzele zakon v svoje roke, leta 2007 pa so pojav zaznali tudi v Italiji. Mlečnozobi neintegrirani „latinosi“ Špancem zamerijo, da naj bi bili rasisti, saj naj bi njihove starše izkoriščali kot poceni delovno silo. Več

  • Jure Erznožnik  |  foto: Ilustriral:Josip Visarjonovič

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Svet

    François Hollande

    Françoisa Hollanda povijejo v zgodnjeavgustovski sopari leta 1954 v mestu Rouen v Zgornji Normandiji. Je drugorojenec in mati Frédérique Marguerite Nicole Tribert, poročena Hollande, socialna delavka, in oče Georges Gustave Hollande, uveljavljeni podeželski otorinolaringolog, ga poimenujeta François Gérard Georges Nicolas Hollande. Z dve leti starejšim bratom Philippom odraščata v udobni podeželski hiši v mestecu Bois-Guillaume pri Rouenu, se lovita in skrivata na zelenem vrtu ali se s starši s povzpetniškim belim mercedesom odpeljeta na slabo uro vožnje oddaljene plaže, kjer v mornarsko črtastih majicah gradita gradove iz mivke. François je mirnejši od brata, mama Nicole bo kasneje povedala, da rad jé, spi, da z njim ni nikakršnih težav. Njegova vrlina je tudi potrpežljivost, ta mu bo kasneje večkrat prišla še kako prav. Več

  • Jure Erznožnik

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Svet

    Železničarji nad železnico

    Haouar el Mahjoub iz Maroka najbrž ne bi nikoli stopil na evropsko celino, če ga ne bi bil v začetku sedemdesetih let, ko je bil star malo manj kot 30 let, zmotil letak francoske Nacionalne družbe za železnice. Ta je mladim maroškim moškim obetala dobro plačano in zlasti trajno službo v Franciji. Tako kot dva tisoč drugih se je odzval. Štirideset let kasneje je skupaj s skoraj 80 rojaki stopil pred delovno razsodišče v Parizu. Čeprav so jih francoske železnice takrat zaradi pomanjkanja domače delovne sile krvavo potrebovale, njihovega položaja niso nikoli izenačile s položajem, ki so ga imeli rojeni Francozi na enakem delovnem mestu. Celo v pogodbi o zaposlitvi je tedaj pisalo, da naj bi imel „tuj delavec pravico do enake obravnave kot francoski“, a vendar tega do danes ni nihče upošteval. Več

  • Jure Erznožnik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Svet

    Šest milijonov neuporabnih glasov

    Prvi krog francoskih predsedniških volitev naj bi prinesel posebej veliko presenečenje, ki to v resnici ni: v nedeljo zvečer so mediji v en glas opozarjali na rekordno podporo volivcev skrajni desnici Marine Le Pen. Ta se je po preštetju glasov ustavila pri 17,9 odstotka, kar je več, kot je njenega očeta Jean-Marie Le Pena, dolgoletnega predsednika Nacionalne fronte (FN), leta 2002 proti Jacquesu Chiracu popeljalo v drugi krog. Ker se je Nicolas Sarkozy po zmagi leta 2007 ustil, da mu je uspelo to stranko z njenim tedanjim rezultatom 10,5 odstotka glasov spraviti na kolena, je treba reči, da je bil letos s populističnimi izjavami večkrat bolj na desni kot Nacionalna fronta in je Le Penovi pravzaprav »pomagal« do solidnega rezultata. Več

  • Jure Erznožnik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Svet

    Novi gospodarji Južne Amerike

    Leta 2010 so argentinske oblasti, da bi zavarovale domačo proizvodnjo, napovedale uvedbo carine na cenene čevlje iz Kitajske, a so iz te države takoj dobile jasno opozorilo: zaradi „prehranske varnosti“ so Kitajci preklicali naročilo dveh milijonov ton sojinega olja, enega od proizvodov, s katerimi argentinski predelovalci soje v trgovinski menjavi s Kitajsko vsako leto ustvarijo 1,2 milijarde evrov prihodkov. Ker je v omenjenem znesku tudi 30-odstotni davek na izvoz soje, si argentinska državna blagajna izgube takšnega kupca ni mogla privoščiti in se je na novo uvedeni dajatvi odpovedala. Več

  • Jure Erznožnik

    23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Svet

    Kill the emos !*

    Ko je marca 2008 tedaj 16-letni mehiški srednješolec Santino Bautista z emo scene ob napadu več deset mladih na svoje tovariše v osrednji mehiški državi novinarjem priznal, da si skoraj ne upa več ven, saj ga zaradi sloga oblačenja vse pogosteje nadlegujejo, si najbrž ni mislil, da bodo njegove somišljenike na ulicah bagdadskih predmestij čez nekaj let kamenjali do smrti. Tisti, ki delajo z mehiško mladino, vse pogostejše napade na emo mladež od tedaj pripisujejo temu, da izrazito mačistična in konservativna družba pač stežka sprejema 15-, 16-letne fante, ki si puščajo lase čez oči, se oblačijo v oprijeta črna, skoraj dekliška oblačila in feminizirano gestikulirajo. Na drugem koncu sveta pa si z razlagami pojavov ne belijo glave; pripadniki šiitskih milic v Bagdadu so sestavili seznam mladostnikov, ki se oblačijo v gotskem, pankerskem ali emo slogu, in jih te dni z letaki svarijo: „Obscena dekleta in fantje, če v štirih dneh ne opustite svojega odvratnega vedenja, se bo na vas prek mudžahidov zgrnila božja jeza. Smo Brigade strahu in vas opozarjamo, da boste, če se ne vrnete na pot razuma in poštenja, usmrčeni.“ Več

  • Jure Erznožnik

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Politika

    Jugoslovanska okupacija Italije

    Ime mu je Bruno Vespa, je televizijski voditelj. Rodil se je maja 1944. Nazadnje zvesti berlusconijevec, prej pa vedno v udobni bližini oblasti, ne glede na vsakokratni politični pol, s katerega je prihajala, na javni televiziji že 16 let vodi oddajo Porta a porta, s katero si je s polresnicami prislužil vrsto tožb in jih večino izgubil. Več

  • Jure Erznožnik  |  foto: Profimedia

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Svet

    Bo socialistu zmago odnesla levica?

    Čeprav je kandidaturo za predsedniške volitve že pred meseci napovedalo štirinajst kandidatov z vseh političnih polov, je jasno, da je bilo eno prvih dejanj letošnje kampanje veliki shod socialistov v nedeljo, 22. januarja, v Bourgetu blizu Pariza. Tam je najverjetnejši izzivalec predsednika Nicolasa Sarkozyja, François Hollande, 25 tisoč privržencem dokazal, da mu, če bo izvoljen, vsaj kar zadeva retoriko in javno nastopanje, predsedniški škornji ne bodo preveliki. Analitiki so kajpak takoj pohiteli s primerjavo njegove drže in nabora izrazov z Mitterrandovimi, zlasti z nekega govora iz leta 1972, in ugotovili presenetljivo podobnost. Hollande ne skriva, da je tedaj bodoči predsednik nanj naredil velik vtis, obenem pa zagotavlja, da ga prav nič ne poskuša posnemati. Več

  • Jure Erznožnik

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Svet

    Na oblasti do groba

    Ko osnovnošolce vsepovsod po svetu sprašujejo o stereotipih, povezanih z Afriko, ti najpogosteje navajajo revščino, lakoto in umiranje otrok. Ko isto vprašanje postavijo srednješolcem, se odgovori nanašajo na dolgoletne vladavine samodržcev, zatiranje prebivalstva in človekove pravice. Težava številnih afriških držav, zlasti frankofonskih, je izrazito predsedniški sistem z navadno po dvema pet- ali sedemletnima mandatoma, ki se za večino „demokratično“ izvoljenih predsednikov končata prehitro. Primerov spreminjanja ustave z namenom dosmrtnega vladanja na tej celini kar mrgoli, tudi v Senegalu, eni najbolj demokratičnih afriških družb, so te dni priča grobi predsednikovi zlorabi državnih institucij. Več

  • Jure Erznožnik

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Svet

    Priseljenci, ki bodo volili skrajno desnico

    Med dobrim milijonom in pol magrebskih priseljencev prve, druge in tretje generacije, kolikor jih živi v Franciji, je nekaj tudi mladih muslimanov, ki so deloma ob pomoči države, zlasti pa zaradi svoje vztrajnosti končali študij in jim je kljub najrazličnejšim stigmam uspelo ustvariti prav bleščečo kariero. Ti mladi »Arabci«, seveda francoski državljani, ki druge domovine kot Francije sploh nimajo, zdaj zasedajo pomembne položaje v velikih koncernih. Nekatera dekleta so morala zapustiti družine in si najeti stanovanja, saj ne oče ne bratje niso prenesli, da bi v službo hodila urejena, naličena in v krilih, kot druge mlade Francozinje. Več

  • Jure Erznožnik

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Svet

    Tunizija spoznava svoje skrajneže

    V dneh, ko mineva leto od pobega nekdanjega predsednika Ben Alija in je čas za prve bilance, ki bodo pokazale, ali se je simbol revolucije Mohamed Buazizi res zažgal, da bi njegovi rojaki živeli svobodneje, Tunizijci počasi spoznavajo novi obraz svoje države. Ob tem se sprašujejo, ali bo ta še ostala razmeroma laična; ponekod na podeželju se namreč zdi, da so oblast že prevzeli radikalni salafisti. Več

  • Jure Erznožnik

    23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Družba

    Kitajsko mesto duhov

    Poznavalci muzej v Ordosu uvrščajo med najimenitnejše zgradbe na svetu. Njegova futuristična arhitektura naj bi se spogledovala s tradicionalno mongolsko dediščino, obenem pa je zgradba okoljsko učinkovita, saj so ji zagotovili naravno zračenje, na streho pa namestili sončno elektrarno. Mestne oblasti so k sodelovanju povabile celo vrsto slovitih arhitektov, da so zasnovali gledališča, knjižnice in mestne parke opremili z neštetimi pozlačenimi kipi zmajev in drugih bitij iz mongolske mitologije. Več

  • Jure Erznožnik

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Svet

    Črni petek in gangrena

    Birmingham, Alabama. V okrožju Jefferson so oblasti do preklica na neplačani dopust poslale več kot tretjino javnih uslužbencev, ki jih morda ne bodo nikoli več zaposlile. Mestna upravna zgradba je skoraj prazna, pri okencih je ostalo le najnujnejše število uradnikov, vrste pred uradi so vse daljše, za nekatere storitve morajo uporabniki čakati ves dan. »Odpuščeni« uradniki se morajo znajti, kakor vedo in znajo, saj je blagajna prazna, na pomoč države ne morejo računati. Več

  • Jure Erznožnik

    16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Svet

    Bodo Volili tudi tujci?

    V francoskem senatu ima levica od letošnje jeseni prvič v peti republiki večino in pričakovati je bilo, da bo oživila nekatere razprave, ki jih je konservativna večina desetletja blokirala. Zakonski predlog, po katerem naj bi na lokalnih volitvah volili tudi tujci iz držav, ki niso članice EU, v Franciji pa bivajo vsaj deset let in plačujejo davke, ni novost. Prvi je tak zakon v kampanji leta 1981 obljubljal že François Mitterrand, edini levičarski predsednik po drugi svetovni vojni. Doslej so o njem razpravljali že vsaj desetkrat, celo Nicolas Sarkozy, ki ga zdaj ostro zavrača, mu je bil v letih od 1997 do 2001 naklonjen. A senat je zakon vztrajno zavračal. Več

  • Jure Erznožnik

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Svet

    Visoka cena kolonizacije

    Šestega novembra je minilo natanko sto let, odkar je Italija razglasila prevzem nadzora nad Tripolitanijo in Cirenajko, današnjima libijskima pokrajinama, ki sta takrat spadali k Otomanskemu cesarstvu. Italija, katere deli so se leta 1861 v enotno državo združili razmeroma pozno, od takrat je torej minilo šele 150 let, je prve težnje po libijskem ozemlju pokazala že na berlinskem kongresu leta 1878, kjer sta se Francija in Velika Britanija pogodili, da bo prva zasedla Tunizijo, druga pa Ciper. Potem je leta 1902 s Francijo podpisala tajni sporazum, s katerim so Francozi v zameno za zasedbo Maroka soglašali z italijansko zasedbo Tripolitanije, pokrajine, ki je pozneje dala ime današnjemu libijskemu glavnemu mestu, Tripolisu. Več

  • Jure Erznožnik

    28. 11. 2011  |  Svet

    Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu: Afera DSK vseeno zarota?

    Ameriški raziskovalni novinar in publicist Edward Jay Epstein, ki se je podrobneje ukvarjal z atentatom na J. F. Kennedyja, je v članku z naslovom Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu, objavljenem v reviji The New York Review of Books, do minute natančno razdelal dogajanje v newyorškem Sofitelu 14. maja letos. Za takšno kronologijo je, poleg sodnega gradiva, smel pregledati posnetke varnostnih kamer, evidence gibanja hotelskega osebja, opremljenega z elektronskimi ključi, in okrnjen seznam telefonskih klicev ene od oseb, ki je v hotelu zadolžena za varnost. Več

  • Jure Erznožnik

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Družba

    Slovo zadnje prave levičarke

    Sedeminosemdesetletna Danielle Mitterrand, za mnoge prva alterglobalistka, je odšla. Francozi so izgubili prvo „première dame de France“, ki ni sprejela vloge kitajske vaze v Elizejski palači, temveč je hotela početi kaj koristnega. Za njo žalujejo marsikje po svetu, denimo v Kurdistanu, kjer se po njej imenujejo ulice in šole. Francoski politiki z levice in desnice v torek kar niso mogli nehati izjavljati, da je umrla velika ženska, borka za pravice zatiranih, upornica, ki ji v sodobni Franciji ni bilo enake. Več

  • Jure Erznožnik

    24. 11. 2011  |  Svet

    Gadafijeve spolne sužnje

    Prejšnji teden je pariški Le Monde objavil srhljivo izpoved 22-letne Libijke, ki si jo je nekdanji libijski voditelj pri petnajstih domnevno izbral za spolno sužnjo in jo pet let, dokler ji leta 2009 ni uspelo uiti, sadistično posiljeval. Več

  • Jure Erznožnik

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Svet

    Paradiž, imenovan Bolgarija

    Zategovanje pasu zaradi dolžniške krize je življenjske razmere delavstva v grških mestih, zlasti v Atenah, v zadnjem letu znatno poslabšalo. Zaradi izgube zaposlitve ter znižanja plač in socialnih prejemkov si nekateri ne morejo več privoščiti niti svežega mleka, kaj šele zelenjave in mesa. Vse več mladih družin se zato zateka po pomoč k staršem na podeželje. Več

  • Jure Erznožnik

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Družba

    Se bomo vozili po sončnih cestah?

    Zgornjo trditev je že leta 2007 izrekel Nate Lewis, profesor kemije s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. Po čistem naključju naj bi jo bil slišal tudi elektroinženir Scott Brusaw iz Sandpointa v Idahu in po nekaj izračunih šel še dlje: če bi namesto z asfaltom, ki ga bo tako kot nafte enkrat zmanjkalo, avtoceste z zahodne na vzhodno obalo ZDA preplastili s fotovoltaičnimi sončnimi kolektorji, bi z njimi proizvedli toliko elektrike, kot je potrebuje ves svet. Več

  • Jure Erznožnik

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Svet

    Francoska “kampanja resnice”

    Francoskemu predsedniku javnomnenjske raziskave za volitve prihodnje leto že dolgo ne obetajo ponovne izvolitve, a trendi so se prejšnji teden občutno obrnili. Ni rečeno, da za dolgo, nenadni rasti priljubljenosti je botroval televizijski nagovor državljanov minuli četrtek. Uro in pol trajajoči pogovor z novinarjema je pred sprejemnike priklenil 12 milijonov gledalcev, kar 55 odstotkov jih je pozneje v anketi menilo, da je bil predsednik prepričljiv. Tisti del pogovora, v katerem se je dotaknil reševanja krize, pokojninske reforme in delovanja nemško-francoske naveze, je prepričal skoraj 70 odstotkov gledalcev. Ko je spregovoril o načrtih za drugi mandat, je odstotek prepričanih znatno upadel. Za svojega socialističnega tekmeca Françoisa Hollanda je dejal, da kot kandidat sistema ne more zmagati, saj naj v sodobni Franciji ne bi zmagal še noben strankarski éléphant; tako mediji pogosto poimenujejo veljake posameznih strank. Več

  • Jure Erznožnik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Svet

    Prvi nauk revolucije

    Tunizijke se, v primerjavi z ženskami v drugih državah arabskega sveta, po zaslugi očeta naroda, Habiba Burguibe, prvega predsednika samostojne Tunizije, ki je državljane osvobodil francoske prevlade in vladal celih trideset let, same odločajo o rojstvu otrok. Zakoni jih varujejo pred mnogoženstvom, pred tem, da bi jih moški preprosto nagnali, za razvezo pa lahko zaprosijo na sodišču. Nuredin Biri, član vodstva stranke Enahda, ki je v nedeljo dobila večino v bodoči ustanovni skupščini, katere glavna naloga bo spisati novo tunizijsko ustavo, je volivcem pred volitvami obljubljal, da njegova stranka, če bo prišla na oblast, omenjenih »pridobitev« ne bo krčila in da bo mnogoženstvo tudi v prihodnje ostalo protizakonito. Preboja stranke so se bale številne ženske, predvsem tiste, ki ne nosijo rute, njeni predstavniki naj bi v javnosti govorili eno, če pa bi zavladali sami, za kar tokrat ne bodo imeli priložnosti, naj bi poskušali uveljaviti pravi islamistični kalifat. Biri je zatrdil, da bo nova Tunizija spoštovala vse svoje mednarodne obveznosti, in spomnil, da je podpisnica konvencije ZN proti vsem oblikam diskriminacije žensk. Več

  • Jure Erznožnik

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Družba

    Teror kazenskih točk

    Ko si je mrliški oglednik Percy Morrison avgusta 1896 ogledal truplo Bridget Driscoll, prve znane peške na svetu, ki jo je povozil avto, je dejal, da upa, da se takšen dogodek ne bo nikoli več ponovil. Pri hitrosti tedanjih avtomobilov, ki ni presegala 15 kilometrov na uro, si ni mogel misliti, da bo na britanskih cestah v 114 letih po tem dogodku izgubilo življenje več kot pol milijona ljudi. Še manj, da si bodo njegovi nasledniki leta 2010 ogledali 2222 trupel in da bo Britanija s tem številom, ki pomeni 3,59 smrti na sto tisoč prebivalcev, nekoč med najuspešnejšimi na svetu. Čeprav v razvitem svetu tudi zaradi uvedbe kazenskih točk po nemškem zgledu, tam so jih uvedli že leta 1974, že nekaj časa zaznavamo upadanje števila smrtnih žrtev v prometu, je med državami še vedno precej razlik. V Sloveniji se z lanskimi 138 mrtvimi v nesrečah (6,73 na sto tisoč prebivalcev) še najlažje primerjamo z Italijo, kjer je leta 2009 na cestah umrlo 4237 oseb (6,98) ali s Francijo s 3994 žrtvami leta 2010 (6,06). Nemčija nam je s 3657 žrtvami lani (4,47) lahko za zgled, ogibati pa se moramo avstrijskih praks, tam je v prometu leta 2007 umrlo 8,27 osebe na sto tisoč prebivalcev, na Hrvaškem 13,59, v Grčiji 14,86, na Madžarskem 12,28, v Latviji, po številu prebivalcev primerljivi s Slovenijo, 17,93, v ZDA pa kljub izjemno strogi kaznovalni politiki 12,94. Na svetu v prometnih nesrečah na leto umre kar 1,2 milijona ljudi, od tega dobrih 90 odstotkov v nerazvitih državah (ponekod v Afriki v prometu umre 21,5 osebe na sto tisoč prebivalcev), saj v nekaterih sploh nimajo zakonov, ki bi preganjali vožnjo pod vplivom alkohola, omejevali hitrost in zapovedovali uporabo varnostnih pasov. Več

  • Jure Erznožnik

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Svet

    Kamerunska maškarada

    Narodni svet za decentralizacijo, Računska enota Vrhovnega sodišča, Visoki urad za državni nadzor, Narodna agencija za nadzor finančnih tokov, Medresorski svet lokalnih služb, predvsem pa Volilni svet in njegova »neodvisna služba« ELECAM (Elections Cameroon) so imena le nekaj državnih institucij v Kamerunu, ki si jih je ponovno izvoljeni predsednik republike Paul Biya, vedno imenovan Njegova ekscelenca, »apostol miru«, »veliki arhitekt decentralizacije«, v 28 letih vladanja izmislil, da bi mu v imenu »stabilnosti države« pomagale vladati do smrti. Vse te brezzobe državne organe kajpak vodijo njegovi ljudje, ki si želijo predvsem stabilnosti vzpostavljenega družbenega reda, tega pa vodijo večinoma osebni interesi političnih elit na oblasti in njihovih gospodarskih partnerjev v 19-milijonski državi na afriškem zahodu in zunaj nje. Več

  • Jure Erznožnik

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Družba

    Trideset let od odprave giljotine

    Ko je tiskar Marcel Chevalier v soboto, 10. septembra 1977, ob štirih in štirideset minut na dvorišču marsejskega zapora Baumettes sprožil rezilo giljotine, da je odsekalo glavo morilca tunizijskega rodu Hamida Djanoubija, si ni mogel misliti, da se bo v zgodovino zapisal kot zadnji francoski rabelj. Pri usmrtitvi je bil navzoč tudi njegov tedaj 24-letni sin, ki je položaj »izvršitelja kazenskih sodb«, tako kot je bilo v Franciji v navadi od 13. stoletja, nameraval prevzeti od očeta, ko bi se ta upokojil. V dobrih enajstih mesecih po tem, ko je 56-letni Chevalier »posel« prevzel od ženinega strica, je izvršil dve zadnji smrtni obsodbi v državi, poleg Tunizijca je giljotina 23. junija istega leta zaradi umora osemletne deklice odsekala glavo zadnjega Francoza, Jérôma Carreina. Obema je, poleg Christiana Ranuccija, ki je bil prav tako zaradi umora osemletne deklice usmrčen julija 1976, predsednik Valéry Giscard d'Estaing (1974-1981) odrekel možnost pomilostitve. Čeprav je bilo v naslednjih letih na smrt obsojenih več kot deset zločincev, so bili vsi pomiloščeni ali so jim kazen spremenili v dosmrtno ječo; Chevalier, ki je bil od leta 1958 kot rabljev pomočnik navzoč pri več kakor štiridesetih usmrtitvah z giljotino, pa je ostal brez dodatnega, menda zelo skromnega vira dohodka. Rabelj ni bil državni uslužbenec, temveč pogodbeni »izvajalec«, ki mu je pravosodno ministrstvo do leta 1981 vseeno nakazovalo honorar. Več

  • Jure Erznožnik

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Svet

    Državna pokojnina pornozvezdi

    »Trdo sem delala, moje delo ni bil enodnevni 'bunga-bunga', temveč inteligentna in zahtevna volilna kampanja,« se je medijem pred dnevi - ko so ti objavili, da bo nekdanja pornozvezda madžarskega rodu Ilona Staller 26. novembra dopolnila 60 let in s tem kot nekdanja poslanka izpolnila pogoje za prejemanje poslanske pokojnine - izpovedala Cicciolina. Iz opustošene javne blagajne bo prejemala dobrih dva tisoč evrov na mesec. »Ko sem bila poslanka, sem se vozila s peugeotom 205, doma sem bila redko pred polnočjo ... Še zdaj sem aktivna, pojem. Z razgaljenim oprsjem, to si še lahko privoščim,« je med drugim dejala. Več

  • Jure Erznožnik

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Družba

    Kitajce privlači Islandija

    Na kmetijskem veleposestvu Grímsstadir á Fjöllum, ki ga spletne strani za zdaj še oglašujejo kot raj za nekajdnevni počitek, kjer je v dolgih zimskih nočeh, daleč od svetlobnega onesnaženja, še mogoče opazovati zvezde severnega neba, bo najbrž kmalu vse drugače. Na tem prostranstvu je pred pol stoletja še živelo kakih 50 razseljenih prebivalcev, tu in tam so se oglašale tudi ovce, zdaj tam vztrajata le še domačija in gospodarsko poslopje. V prvi lahko v treh sobah za nekaj manj kot 100 evrov na noč za sobo prenoči šest gostov, v drugem jih lahko za 22 evrov v spalnih vrečah prespi 10, v kampu ob njem pa za 3 evre še kakih 20 popotnikov. Zjutraj so deležni svežega kruha in dobrot iz gospodaričine kuhinje, čez dan pa se lahko odpravijo občudovat najmogočnejši slap v Evropi Dettifoss, jezero in mokrišče Mývatn pa slikoviti stratovulkan Askja ... Več