Staš Zgonik

9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Ekonomija

Neenakost med ljudmi: Pet proti ena

Slovenija je lahko zgled za vse razvite države

Proti izkoriščanju in za pravičnost

Proti izkoriščanju in za pravičnost
© Borut Krajnc

Svetovna kriza je na široko razgalila trend, ki je v razvitih državah prisoten že nekaj desetletij - neenakost med ljudmi se povečuje. Premožni postajajo premožnejši, življenjska raven revnejših se zvišuje precej počasneje. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta teden objavila obširno poročilo o stanju neenakosti in razlogih zanj.

Primerjave držav so se lotili na podlagi razmerja med povprečnim razpoložljivim dohodkom desetih odstotkov najbogatejših in desetih odstotkov najrevnejših prebivalcev. Povprečno razmerje v celotni OECD je devet proti ena - deset odstotkov najbogatejših v povprečju zasluži devetkrat več kot deset odstotkov najrevnejših. Razlike med posameznimi državami so precejšnje. Na Danskem, Švedskem in v Nemčiji je to razmerje šest proti ena, v ZDA pa že 14 proti ena. Čile, najslabše uvrščen med državami OECD, se „ponaša“ z razmerjem 27 proti ena. Obstaja pa tudi država, kjer je dohodkovna neenakost še manjša kot v skandinavskih državah - Slovenija. Med državami OECD smo osamljeni na vrhu, z razmerjem pet proti ena. V primerjavi z razmerami pred 30 leti se je dohodkovna ne–enakost v veliki večini držav povečala. Za Slovenijo tako dolgoročnega podatka ni, saj državni statistični urad stopnjo neenakosti izračunava šele zadnjih nekaj let, spodbuden pa je podatek, da se neenakost v tem času ni povečevala.

Poglavitni razlogi za povečevanje neenakosti ne tičijo v razmahu finančnega sektorja in globalizaciji, vsaj ne neposredno. Kot ugotavlja OECD, je za trend odgovornih več dejavnikov. Eden pomembnejših je tehnološki napredek, ki je veliko bolj koristil visoko kvalificiranim ljudem. Ti so na trgu dela postajali vse bolj zaželeni in zato vse bolje plačani. Neizobraženi delavci so marsikje postali odveč, zato se je njihova relativna „cena“ zniževala. Liberalizacija trga dela in razmah novih, netipičnih oblik dela (za določen čas, za polovični delovni čas) sta prav tako vplivala na povečanje dohodkovne ne–enakosti, saj je zaradi njih v kategoriji najnižjih zaslužkarjev nastala gneča.

Nezanemarljiv učinek ima povečevanje deleža gospodinjstev z enim samim odraslim človekom, ki si z nikomer ne deli stroškov. Neenakost se povečuje tudi zaradi tega, ker si ljudje vse pogosteje izbirajo partnerja, ki zasluži podobno vsoto denarja kot oni sami. Tudi zaradi takšnega „kopičenja“ premoženja se povečuje neenakost pri kapitalskih dohodkih, v večini držav celo hitreje kot neenakost osebnih dohodkov iz naslova dela. Še en zelo pomemben dejavnik pa je padajoča učinkovitost redistribucije dohodkov prek davkov in socialnih transferjev. Razlog za to tiči v zniževanju dohodninskih stopenj za ljudi z najvišjimi dohodki, predvsem pa v kleščenju socialnih pravic in pomoči.

Slovenija prva

Države OECD po razmerju med povprečnim razpoložljivim dohodkom 10 odstotkov najbogatejših in 10 odstotkov najrevnejših v letu 2008

01.     Slovenija      4,8 : 1
02.    Češka      5,4 : 1
03.    Danska      5,5 : 1
04.     Slovaška      5,6 : 1
05.     Belgija      5,7 : 1
06.     Avstrija      5,8 : 1
...
30.    Izrael     13,4 : 1
31.     Turčija     14 : 1
32.     ZDA     14,8 : 1
33.     Mehika     26,3 : 1
34.     Čile     27,5 : 1

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.