• Uredništvo

    28. 5. 2022  |  Ekonomija

    »Dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti na Madžarsko«

    "Pri davku od dobička ima Slovenija z 19 odstotki peto najnižjo davčno stopnjo med 37 članicami OECD. Ob upoštevanju davčnih olajšav pa je po efektivni davčni stopnji Slovenija prava davčna oaza. Za primerjavo, v Avstriji zakonska stopnja davka na dobiček znaša 25 odstotkov, v Nemčiji 29,83, na Slovaškem 21, na Češkem in Poljskem pa je enaka kot v Sloveniji. Le na Madžarskem je zelo nizka, zgolj devet odstotkov. Vendar dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti v državo s tako nepredvidljivim poslovnim okoljem, kot je Madžarska. Sploh po potezi Orbana ta teden, ko se je odločil za nacionalizacijo 'ekstra' dobičkov bank in multinacionalk." Več

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    »Finančni minister mora postati makroekonomist, ki ima zelo jasno sliko o tem, kaj je celota narodnega gospodarstva, od koga je odvisna in kdaj se deli – ne pa gospodarstvenik«

    Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo. Več

  • Monika Weiss

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Inflacija negotovosti

    Statistični urad je prejšnji teden objavil dva pomembna podatka: po prvi oceni, ki bo deležna revizije, je bila lani gospodarska rast 8,1-odstotna, februarja pa je bila inflacija 6,9-odstotna, najvišja po juliju 2008. Zgolj hrana se je v letu dni podražila za 6,4 odstotka, kruh na primer za 14,3 odstotka. Prve analize gospodarske rasti kažejo, da je rast začasno napihnila zlasti država in da nas zaradi tega v izredno negotovem obdobju, ki se je začelo z vojno v Ukrajini, čakajo poglobljene strukturne težave. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    »Aktualna prodaja Savinih turističnih zmogljivosti na najboljših lokacijah se mi zdi napaka«

    Mojmir Mrak (1954) je doktor ekonomije ter raziskovalec in redni profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu. V zadnjih dveh desetletjih je bil član številnih vladnih strokovnih skupin, med drugim je v letih 2000–2002 sodeloval pri pogajanjih ob pridruževanju EU in je soavtor slovenske pristopne strategije. Večkrat so ga prepričevali, naj prevzame funkcijo finančnega ministra, a ga niso nikoli prepričali. Več

  • Monika Weiss

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    »Drugi na svetu«

    Tednik The Economist je v prvi letošnji izdaji razglasil gospodarske zmagovalce in poražence epidemije. Med 23 izbranimi »bogatimi državami« je Slovenijo uvrstil na drugo mesto, za Dansko in neposredno pred Švedsko, Norveško in Čilom. Uvrstitev, ki si jo je kot osebni uspeh takoj pripisal predsednik vlade Janez Janša, se zdi kontradiktorna, v javnosti so zaokrožile izjave, da temelji na netočnih podatkih. Kaj torej dejansko kaže lestvica vplivnega liberalnega tednika s sedežem v Londonu? Ali res razkriva »gospodarske zmagovalce epidemije« in kdo v primeru Slovenije to sploh so: predsednik vlade, slovenska gospodinjstva, podjetja, javne finance, vsi? Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

    Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu. Več

  • Uredništvo

    27. 11. 2021  |  Ekonomija

    »Avtocesta v pekel je tlakovana z mediji, ki so jih politiki pretvorili v svoja glasila«

    "Politikov ne bi smeli spuščati v bližino novinarstva. Nosi nesrečo. Želja politikov, da bi se polastili spodobnih medijev, je sicer neizmerna. Javne tiskovne agencije, televizijske hiše in veliki časopisi so njihov priljubljen plen. Tam se hočejo videti lepi, pametni in ugledni. Na varnem." Več

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Ekonomija

    »Pred volitvami bi radi razdelili še zadnje sladkorčke, čeprav vedo, da matematika ne štima«

    Črt Kostevc (letnik 1977) je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Raziskovalno se je med drugim ukvarjal s tujimi naložbami, z investicijsko aktivnostjo, davčno politiko, trgom dela (napotenimi delavci, prekarnostjo), v pogovoru pa je komentiral zlasti sedanje stanje javnih financ. Več

  • Uredništvo

    18. 11. 2021  |  Ekonomija

    »Da nekdo s povprečnim dohodkom ni kreditno sposoben, ni normalno«

    "Jaz trdim, da ni normalno, da nekdo s povprečnim dohodkom in enim otrokom ni kreditno sposoben. Tega ni nikjer v svetu. Trdim, da to ni primerno. Še posebej, ko banke sedimo na milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ne moremo ponuditi povprečnima Slovenki in Slovencu ureditve stanovanjskega vprašanja. In potem motovilimo s karticami in limiti na transakcijskem računu. Nekdo, ki pa ni reguliran s strani Banke Slovenije, pa lahko tem istim ljudem neovirano daje denar. Govorimo o raznih spletnih platformah, ki se na veliko oglašujejo, pa o lizing podjetjih in podobno. To je zame odstop od higiene bančništva, kot smo ga v tej regiji poznali desetletja." Več

  • Luka Volk  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Ekonomija

    Se rešitev vseh naših težav skriva v krofu?

    Evropska unija in vse njene države članice so se kot podpisnice Pariškega sporazuma zavezale k temu, da bodo do leta 2050 poskušale doseči, da unija postane prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba. Sporazum, sprejet pred skoraj šestimi leti, vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija in prizadevanje, da to ne bi preseglo stopinjo in pol. Če se bo povprečna svetovna temperatura povišala za dve stopinji namesto za eno in pol, bo od pomanjkanja vode, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov umrlo 150 milijonov več ljudi. Kljub temu da se nam dogovorjeni cilji vztrajno izmikajo, pa obstoječa družbenogospodarska ureditev, kapitalizem, še vedno vztraja pri tem, da je družbeni razvoj mogoče meriti zgolj z rastjo bruto domačega proizvoda. A lahko bi bilo tudi drugače. Mesto Amsterdam je aprila lani razglasilo, da se bo kot prvo mesto na svetu ravnalo po načelih tako imenovane krofne ekonomije, ki jo je utemeljila angleška ekonomistka Kate Raworth. Po njegovih stopinjah stopajo tudi København, Barcelona in Bruselj. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    »Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

    Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko. Več

  • Oštro.si

    2. 10. 2021  |  Ekonomija

    Skladova javna naročila vodijo k Tovarni podjemov

    Slovenski podjetniški sklad že od leta 2013 poverja izvedbo podjetniške konference Podim in projekta Start:up Slovenija zgolj enemu izvajalcu, Tovarni podjemov. Več

  • DK, STA

    7. 9. 2021  |  Ekonomija

    Prva država na svetu, ki omogoča plačevanje z bitcoini

    Kriptovaluta bitcoin je v Salvadorju postala zakonito plačilno sredstvo. Srednjeameriška država je tako postala prva država na svetu, ki omogoča plačevanje z bitcoini, potem ko je zakon o bitcoinu po treh mesecih od sprejetja danes stopil v veljavo. Več

  • STA

    23. 8. 2021  |  Ekonomija

    Bitcoin gre v višave

    Vrednost najstarejše kriptovalute bitcoin je prvič po treh mesecih ponovno presegla 50.000 dolarjev. "K temu je pripomogla tudi novica, da bo ameriški plačilni ponudnik PayPal strankam v Veliki Britaniji omogočil nakupe, prodajo in hranjenje določenih kriptovalut," poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več

  • Monika Weiss

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Ekonomija

    Prvič v sodobni zgodovini bo največja banka v Sloveniji postala tuja banka

    Do sredine prihodnjega leta bo po napovedih madžarske banke OTP končan »najpomembnejši prevzem v zgodovini Skupine OTP«. Gre za prevzem mariborske Nove KBM, s katerim namerava OTP – vodi jo dober znanec Viktorja Orbána, milijarder Sándor Csányi – prevzeti vodilno vlogo na slovenskem bančnem trgu. To bo zgodovinski preobrat: prvič v sodobni zgodovini Slovenije bo primat največje sistemske banke izgubila NLB in hkrati bo največja banka v Sloveniji prvič postala tuja banka. Kaj to pomeni? In koliko bančnega sistema je še v »domači« lasti? Več

  • Izak Košir

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Ekonomija

    Lepo je biti milijonar ...

    Delitveno ekonomijo poznamo predvsem pri najemanju stanovanj, kot je Airbnb, in prevoznih storitev, kot je Uber, ki kuje dobičke s prekarizacijo dela. O tem »inovativnem poslovnem modelu« smo zadnja leta veliko brali, predvsem v povezavi z bogatenjem korporacij, ki dajejo prednost dobičku, ne pa varnosti in zaščiti, pa naj gre za stranke ali delavce oziroma prostore. Več