-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Ekonomija Za naročnike
Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Ekonomija Za naročnike
Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Ekonomija Za naročnike
Ne zgodi se pogosto, da bi vodje centralne banke neposredno obveščale splošno javnost, o čem se pogovarjajo za zaprtimi vrati. No, v četrtek, 16. marca, smo doživeli enega teh redkih trenutkov. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je v Frankfurtu stopila pred novinarje in oznanila, da se obrestne mere zvišujejo za pol odstotne točke, enako kot februarja.
-
20. 3. 2023 | Ekonomija
Dve tretjini potrošnikov skrbi inflacija
Visoka inflacija in skokovita rast stroškov energije povzročata finančne skrbi skoraj trem četrtinam potrošnikov. Bolj so pozorni na cene ter opuščajo potovanja in prostočasne aktivnosti, če se zadolžujejo, se večinoma za stroške ogrevanja in energije. Tako kaže raziskava, ki jo je skupina EOS opravila v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Ekonomija Za naročnike
Komu inflacija prinaša dobiček?
»Zamolčana dejstva: K dvigu inflacije so dvakrat več prispevali večji dobički podjetij, kot rast plač!« – to je naslov bloga, ki ga je pred dnevi objavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Damijan je primerjal, koliko so v zadnjem obdobju visoke inflacije zrasli dobički podjetij in koliko stroški plač, ter končal z ugotovitvijo, da inflacijo dejansko spodbujajo podjetja z dvigovanjem svojih marž in posledično dobičkov, kljub temu pa centralne banke kot varuhinje vzdržne inflacije namesto podjetjem žugajo sindikatom, naj ob višji inflaciji ne zahtevajo dviga plač. »Namesto, da bi opozorili korporacije, da se omejijo glede marž, vztrajno zahtevajo, naj zaposleni nosijo stroške povišane inflacije prek znižanja realnih plač.«
-
14. 3. 2023 | Ekonomija
Shell bo v Sloveniji kupil 39 bencinskih servisov
Madžarska naftna družba Mol je v okviru napovedanega prevzema OMV Slovenija napovedala prodajo 39 bencinskih servisov Shellu. Kot so danes sporočili iz skupine, transakcija vključuje bencinske servise tako iz Molove mreže kot iz mreže OMV Slovenija. Storitve na servisih bodo za kupce ostale nespremenjene, tudi delavci bodo ohranili zaposlitev.
-
6. 2. 2023 | Ekonomija
»Osnovna inflacija je v Sloveniji daleč previsoka«
ECB bo nadaljevala normalizacijo denarne politike. "Kljub temu da se je inflacija v zadnjih mesecih nekoliko umirila, smo še daleč od tega, da bi obrestne mere prenehali zniževati. Zaenkrat smo trdno odločeni, da z dvigi nadaljujemo," je v pogovoru za STA povedal guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle.
-
V preteklem letu je v Sloveniji povprečna inflacija, merjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), znašala 9,3 odstotka. Ta stopnja rasti odraža podražitev povprečne košarice življenjskih potrebščin, seveda pa se struktura porabe v različnih gospodinjstvih razlikuje.
-
Podjetji NLB Skladi in Triglav Skladi ponujata zelene delniške sklade, prek katerih denar strank vlagata »v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni«. Okoljevarstveniki podjetji kritizirajo, saj med drugim vlagata v družbe, ki so po njihovem mnenju okoljsko oporečne.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Ekonomija
Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.
-
19. 9. 2022 | Ekonomija
»Vojna v Ukrajini ostaja prvo in največje tveganje«
"Dejstvo je, da se v zadnjih dveh, treh letih soočamo z dvema velikima dogodkoma, ki ju je bilo praktično nemogoče napovedati. Najprej je bil to izbruh covidne krize. Nekaj podobnega smo nazadnje zabeležili pred stotimi leti. Druga stvar je bila ruska vojaška agresija v Ukrajini. Torej napad ene velesile na manjšo državo na evropskih tleh. To se prav tako ni zgodilo že več kot 70 let."
-
6. 9. 2022 | Ekonomija
»Po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA«
"Če smo pošteni, je treba povedati, da po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA in da se dejanski motivi za uvedbo sankcij praktično skoraj vedno skrivajo v dejstvu, da ciljna država ni omogočila dostopa ameriškim korporacijam do njihovih naravnih resursov in trga. Vsi ameriško orkestrirani politični prevrati na tujem, enostranske vojaške intervencije (bombardiranja in umori visokih političnih predstavnikov) in sankcije so praktično vedno materialno motivirani. Seveda pa so zakriti z ekstenzivnimi piarovskimi kampanjami, da gre za zaščito človekovih pravic, uveljavitev demokracije in podobne puhlice."
-
5. 9. 2022 | Ekonomija
Nekdanji lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol je po poročanju Financ na današnji drugi dražbi za 6,4 milijona evrov kupil stavbo Koloseja v ljubljanskem BTC. Kolosej je bil naprodaj iz stečaja podjetja Kolosej kinematografi, ki ga je lastniško obvladoval Sergej Racman.
-
23. 7. 2022 | Ekonomija
»Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta.«
"Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne."
-
18. 7. 2022 | Ekonomija
Ryanair si želi prihoda v Slovenijo
Predstavniki infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva so nedavno na pobudo nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair izpeljali sestanek na daljavo, na katerem so govorili o možnostih prihoda omenjene družbe v Slovenijo, je razvidno iz javne objave lobističnih srečanj na spletnem portalu Erar.
-
12. 7. 2022 | Ekonomija
Evro padel na najnižjo vrednost v 20 letih
Skupna evropska valuta je danes v primerjavi z dolarjem še izgubila, tako da je okoli 11.50 prvič po letu 2002 prišlo do izenačitve vrednosti obeh valut. V območju z evrom se namreč vse bolj pojavlja strah o pojavu recesije, na kar vpliva tudi zmanjšana dobava ruskega plina v Evropo zaradi vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1.
-
28. 5. 2022 | Ekonomija
»Dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti na Madžarsko«
"Pri davku od dobička ima Slovenija z 19 odstotki peto najnižjo davčno stopnjo med 37 članicami OECD. Ob upoštevanju davčnih olajšav pa je po efektivni davčni stopnji Slovenija prava davčna oaza. Za primerjavo, v Avstriji zakonska stopnja davka na dobiček znaša 25 odstotkov, v Nemčiji 29,83, na Slovaškem 21, na Češkem in Poljskem pa je enaka kot v Sloveniji. Le na Madžarskem je zelo nizka, zgolj devet odstotkov. Vendar dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti v državo s tako nepredvidljivim poslovnim okoljem, kot je Madžarska. Sploh po potezi Orbana ta teden, ko se je odločil za nacionalizacijo 'ekstra' dobičkov bank in multinacionalk."
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Ekonomija
Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.