Odliv poldruge milijarde

Banka Slovenije je izdala prvo oceno lanskih tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Prvi podatki kažejo, da so tuje neposredne naložbe lani dosegle nov rekord – 23 milijard evrov. V primerjavi z letom 2023 so zrasle za 0,8 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2020, torej v zadnjih petih letih, pa so se skupaj povečale za 6,3 milijarde evrov ali 38 odstotkov.

Garant sive ekonomije

Standardna klasifikacija dejavnosti je poseben sistem, po katerem so v Sloveniji razporejene vse dejavnosti. Ta sistem vodi državna agencija za javne evidence – Ajpes. Zakaj je to pomembno? Standardna klasifikacija vsebuje razporeditev različnih gospodarskih dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj regulirane. To pomeni, da je za opravljanje določene dejavnosti treba izpolnjevati več ali manj pogojev, biti za določeno delo bolj ali manj usposobljen in tako naprej. So pa tudi dejavnosti, ki so povsem neregulirane in za njihovo registracijo ni treba izkazati nikakršnega predznanja. Mednje, presenetljivo, v Sloveniji sodi tudi dejavnost z oznako N69.200, ki vključuje »računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje«. In kakšne so posledice (ne)ureditve tako občutljive dejavnosti?

Kaj je treba vedeti o padcu BDP, gospodarstvu nenaklonjeni vladi in rekordnih dobičkih

Nedavna objava prve ocene o 0,8-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju letos potrjuje zlasti, da smo že globoko v predvolilnem letu. Opozicijska NSi je sklicala izredno sejo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, vodja opozicijske SDS Janez Janša je vlado javno pozval k odstopu, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je vse pripisal »dvema letoma napačnih odločitev«. Z vsebinsko analizo podatka se je javno oglasil glavni analitik taiste Gospodarske zbornice Slovenije in navedel nekaj pomembnih dejstev. Kaj je torej treba vedeti o 0,8-odstotnem padcu BDP in obetih za naprej? In kakšno je stanje? Na to vprašanje je odgovor preprost: pogledati je treba zgolj, kakšne dobičke so imela podjetja in espeji v Sloveniji v zadnjih dveh letih vlade, ki gospodarstvo domnevno »tepta«.

Kakšne posledice ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo?

Z makroekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in enim največjih poznavalcev globalnih finančnih politik, smo govorili o sedanjem stanju, o potezah nove ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa, najprej o carinah, seveda tudi o posledicah, ki jih ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo.

Črpalka dobička

Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?

»Začeti bi morali tudi razpravo o davku na dedovanje, saj dedovanje močno prispeva k reprodukciji neenakosti«

Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.