»Za Slovenijo bo usodno, če bo nadaljevala dosedanjo prakso«

"Za Slovenijo bo usodno, če bo nadaljevala dosedanjo prakso knjiženja kriznih izdatkov kot normalnih proračunskih izdatkov skupaj z rednimi proračunskimi programi. Takšno prakso mora takoj spremeniti in oblikovati poseben 'krizni' sklad za obdobje 2020–2024, katerega viri bodo izključno transferi iz Recovery and Resilience Facility (RRF). To bi ji omogočilo, da ob ponovni uporabi fiskalnih pravil v osnovo za izračun strukturnega fiskalnega salda in srednjeročnega fiskalnega cilja ne bodo sodili tudi izdatki iz tega sklada. Najemanje kreditov pri evropski komisiji bi moralo biti izhod v skrajni sili, saj neposredno ne prispeva k večjemu narodnemu dohodku. Potrebno bo, če se bo kreditna ocena za Slovenijo močno poslabšala, kar seveda ni nemogoče, še posebej če bodo redni izdatki proračuna ušli fiskalnemu nadzoru vlade in parlamenta zaradi fiskalne nediscipline." Več

Podkupovanje in politično vmešavanje 

V Sloveniji ostaja nesankcioniranje primerov podkupovanja iz tujine še vedno resen problem, je v danes izdanem poročilu opozorila posebna delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Od leta 1999 namreč noben primer podkupovanja iz tujine ni dobil sodnega epiloga. Več

»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«

Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč. Več

Kako koronavirus vpliva na razmere v gospodarstvu?

Konec septembra je državni urad za makroekonomske analize in razvoj objavil napoved gospodarskih gibanj za letošnjo jesen in v njej napovedal 6,7-odstotno znižanje letošnjega BDP, pri čemer za jesen ni predvidel ponovne uvedbe strogih ukrepov, za katere se je vlada odločila pred dnevi. Kakšne bodo posledice drugega vala epidemije? Več

»Politik je upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben in misli le na svoj žep«

Dušan Mramor je ekonomist, ki ga stranke pokličejo na pomoč, ko je najhuje. Dvakrat je bil finančni minister: v vladi Toneta Ropa, ko je Slovenijo pripravljal na vstop v EU, in po finančni krizi v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil urejene javne finance. Mramor se sedaj vrača. Ne sicer neposredno v politiko, ampak kot reformator. Njegov zadnji projekt, ki ga je predstavil konec septembra na kongresu Združenja Manager, je akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Sliši se kot floskula, a so v njegovi skupini sodelovali najuglednejši slovenski ekonomisti. Ki pa so na koncu prišli tudi do politoloških ali socioloških sklepov. Več

Slovenski delavci med najbolj prizadetimi?

Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je brezposelnost v Sloveniji aprila povečala za okoli 20 odstotkov v primerjavi z aprilom lani. Glede na stanje iz marca letos so največje medletno povečanje zabeležili v Kranju (+37,3 odstotka), Ptuju (+33,5), Kopru (+32 odstotka), Velenju (+25,3) in Mariboru (+22,5), najmanjšega pa v Trbovljah (+11,4 %) in Ljubljani (+12,8 ). Seveda pa so to podatki o registriranih brezposelnih, torej tistih, ki so se v času epidemije prijavili na zavodu. Več

Nam bo zmanjkalo sape?

Koronakriza je podjetnike različno prizadela. Gradbeništvo hujšega šoka recimo ni doživelo, v družbi Lumar, kjer so takoj po razglasitvi epidemije od 78 zaposlenih večino poslali na čakanje, proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli naročil, ampak ker niso dobili dovolj gradbenih dovoljenj. Zdaj so bolj optimistični: »Stanje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj se je izboljšalo in jih ponovno dobivamo. Pozitivno je tudi vzdušje, klima med ljudmi in potencialnimi kupci.« Največji problem, s katerim se sedaj spopadajo, pa je, kako aktivirati sodelavce, ki imajo šoloobvezne otroke od 4. razreda. »Imamo težavo z zagotavljanjem njihovega varstva,« odgovarjajo. Več