• Jure Trampuš

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Prazne besede Iva Boscarola

    Enajstega oktobra je imel Ivo Boscarol, podjetnik, izdelovalec ultralahkih letal, predavanje, ki ga je pripravil ajdovski Inštitut za mladinsko politiko. Šlo je za predavanje v sklopu razprav o podjetništvu, katerih namen je sporočiti mladim, »da sta za uspeh v življenju potrebni potrpežljivost in vztrajnost« in da so v življenju pomembni »trdo delo, tveganje, znoj in negotovost«. Več

  • Vasja Jager

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Bitcoin na aparatih

    Bitcoin, z matematičnimi operacijami iz niča ustvarjeni digitalni žeton, je konec lanskega leta dosegel rekordno vrednost 19.182 dolarjev za žeton. Toda kriptovaluta, ki jo je pred slabim desetletjem zasnoval še programer pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, je postala žrtev lastnega uspeha; visoka cena je preprečila, da bi se v nakupe vključilo zadostno število novih vlagateljev, da bi cikel povpraševanja in ponudbe tekel dalje. Poleg tega je pridobivanje bitcoina – »rudarjenje« prek izkoriščanja računalnikov za izvajanje zapletenih algoritmov – postalo naporno in zamudno, države po vsem svetu pa so začele sprejemati predpise, ki so pomenili začetek regulacije domnevno anonimnih in neizsledljivih kriptovalut. Več

  • Monitor

    17. 9. 2018  |  Ekonomija

    Propad slovenskega kripto start-upa 

    Mlad slovenski start-up Cofound.it, ki je bil ustanovljen kot platforma za projekte, ki potrebujejo zbiranje sredstev s kriptožetoni (ICO), in je tudi sam zbral sredstva na ta način, gre v likvidacijo. Več

  • Borut Mekina

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Ekonomija

    Je OECD »podprla« Levico?

    V Klubu slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Marjan Batagelj in katerega član je tudi Igor Akrapovič, so minuli teden v javnem pismu vodilne politične predstavnike v državi pozvali »k javnemu, hitremu in odločnemu odzivu na nekatere napade na podjetnike v stranki Levica in delu javnosti«. Na predlog Levice je namreč koalicija pod vodstvom Marjana Šarca v svojo pogodbo vnesla obljubo, da bodo »osebne prihodke iz kapitala in rent«, ki so sedaj obdavčeni z enotno, 25-odstotno davčno stopnjo, »vključili v osnovo za odmero dohodnine«, kjer pa je obdavčitev progresivna, med 16 in 50 odstotki. Nekateri podjetniki, kot je Ivo Boscarol, so zaradi tega zagrozili, da bodo svoja podjetja umaknili iz Slovenije, Igor Akrapovič pa je »samozaščitno« napovedal, da bo akumulirani bilančni dobiček svojega podjetja v višini 32 milijonov evrov preusmeril v predvidljivejše okolje. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Ekonomija

    Dr. Jože P. Damijan, ekonomist

    Dr. Jože P. Damijan, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, zase odkrito pravi, da je svojo kariero kot tako imenovani mladoekonomist pred 15 leti začel učbeniško, brez upoštevanja splošnega družbenega konteksta. Tedaj je bil tri mesece tudi minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše in zagovornik uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbremenila bogatejše. V zadnjem obdobju, predvsem pa po krizi, je svoje poglede razširil. In res, Damijan je danes eden najproduktivnejših ekonomistov, z visoko dodano vrednostjo. Njegov blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden najbolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na nekaterih področjih, kot je gradnja drugega tira, so njegove analize že nepogrešljive. Več

  • Vasja Jager

    3. 8. 2018  |  Mladina 31  |  Ekonomija

    Bitcoini za mirnejše gledanje porničev

    »Takoj pojdiva k stvari. Ne poznaš me in verjetno se sprašuješ, zakaj si prejel tole sporočilo. Nihče mi ni plačal, da te preiskujem. No, dejansko imam nameščeno programsko opremo na porno strani X vids in, presenečenje, izkazalo se je, da si jo obiskal, da bi se malo pozabaval (saj veš, kaj mislim) ...« Tako se glasi prevod v angleščini napisanega generičnega elektronskega sporočila, ki ga je v zadnjih tednih prejelo več slovenskih uporabnikov spleta. Več

  • Nizozemska banka opustila blockchain 

    Poleg tega so ugotovili, da sistem ni zmožen procesirati tolikšnih količin transakcij, kot jih resen monetarni sistem potrebuje, ravno tako pa niso mogli zagotoviti »stoodstotne zanesljivosti delovanja«. Banka vseeno meni, da bi bil »verižni« bančni sistem bolj varen in odporen na vdore, kar pa ne odtehta zgoraj omenjenih pomanjkljivosti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Urban Sušnik, ekonomist

    Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Ekonomija

    Zdaj, če ne, kdaj?

    V začetku februarja je bil v Nemčiji dosežen zgodovinski dogovor. Predstavniki delavcev in lastniki velikih industrijskih obratov na jugozahodu države so se sporazumeli, da bodo postopoma dvignili plače za več kot štiri odstotke in v izjemnih primerih skrajšali delovni teden s 35 na 28 ur. Pogajanja so bila naporna, sindikati so zahtevali vsaj šest odstotkov višje plače, na koncu pa sta bili zadovoljni obe strani. Spremembe so zajele približno pol milijona delavcev, skoraj takoj pa se je njihov učinek razširil po preostanku najmočnejšega evropskega gospodarstva. Že nekaj dni kasneje so višje plače zahtevali še javni uslužbenci. Po vrsti opozorilnih stavk so aprila dosegli, da je država privolila v kar 7,5-odstotno povprečno povišanje plač v javnem sektorju v naslednjih dveh letih in pol. Z dvigi, ki naj bi v najmočnejšem evropskem gospodarstvu okrepili notranjo potrošnjo in spodbudili zdravo rast inflacije, se je tudi uradno končalo obdobje osovraženega varčevanja. Več

  • Borut Mekina

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Prodajte, prodajte, prodajte

    Največji življenjski – »vitalni« – problem NLB naj bi bilo njeno državno lastništvo. Šele če bi Slovenija banko prodala, jo privatizirala, naj bi jo to »revitaliziralo«. Sprememba lastništva banke NLB, je zapisala evropska komisija v pismu Sloveniji, ki ga je ta teden objavila v uradnem listu EU, naj bi banko usmerila »– na vseh njenih nivojih – do obnašanja, ki bi bilo osredotočeno k maksimiranju njene vrednosti, tako da banka ne bi sledila kratkoročnim ali dolgoročnim političnim ciljem«, so zapisali. Privatizacija NLB naj bi bila nujna celo zaradi »moralnega hazarda«, so naštevali uradniki evropske komisije. Več