Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

Sporna strokovnjaka

Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

Strah se je vrnil

Ne zgodi se pogosto, da bi vodje centralne banke neposredno obveščale splošno javnost, o čem se pogovarjajo za zaprtimi vrati. No, v četrtek, 16. marca, smo doživeli enega teh redkih trenutkov. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je v Frankfurtu stopila pred novinarje in oznanila, da se obrestne mere zvišujejo za pol odstotne točke, enako kot februarja.

Komu inflacija prinaša dobiček?

»Zamolčana dejstva: K dvigu inflacije so dvakrat več prispevali večji dobički podjetij, kot rast plač!« – to je naslov bloga, ki ga je pred dnevi objavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Damijan je primerjal, koliko so v zadnjem obdobju visoke inflacije zrasli dobički podjetij in koliko stroški plač, ter končal z ugotovitvijo, da inflacijo dejansko spodbujajo podjetja z dvigovanjem svojih marž in posledično dobičkov, kljub temu pa centralne banke kot varuhinje vzdržne inflacije namesto podjetjem žugajo sindikatom, naj ob višji inflaciji ne zahtevajo dviga plač. »Namesto, da bi opozorili korporacije, da se omejijo glede marž, vztrajno zahtevajo, naj zaposleni nosijo stroške povišane inflacije prek znižanja realnih plač.«

Inflacija višja za revne

V preteklem letu je v Sloveniji povprečna inflacija, merjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), znašala 9,3 odstotka. Ta stopnja rasti odraža podražitev povprečne košarice življenjskih potrebščin, seveda pa se struktura porabe v različnih gospodinjstvih razlikuje.

Umazano zeleni skladi

Podjetji NLB Skladi in Triglav Skladi ponujata zelene delniške sklade, prek katerih denar strank vlagata »v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni«. Okoljevarstveniki podjetji kritizirajo, saj med drugim vlagata v družbe, ki so po njihovem mnenju okoljsko oporečne.

Dvolični guverner

Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.

»Finančni minister mora postati makroekonomist, ki ima zelo jasno sliko o tem, kaj je celota narodnega gospodarstva, od koga je odvisna in kdaj se deli – ne pa gospodarstvenik«

Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.