• Je svet res bolj nepravičen kot nekdaj?

    Številni znanstveniki nočejo biti v središču pozornosti, zadostuje jim, če se lahko nemoteno posvečajo raziskavam. Politične zaključke na podlagi svojih izsledkov rade volje prepuščajo drugim. Francoski ekonomist Gabriel Zucman pa je drugačen.

  • STA

    27. 11. 2023  |  Ekonomija

    Kljub ustavitvi nuklearke bistveno večja proizvodnja elektrike kot lani

    Neto proizvodnja električne energije je oktobra znašala 867 gigavatnih ur (GWh). V primerjavi s septembrom je bila ob ustavitvi krške nuklearke (Nek) manjša za 29 odstotkov, v primerjavi s prejšnjim oktobrom, ko Nek ni obratoval zaradi obsežnega remonta, pa je bila za 64 odstotkov večja, je objavil statistični urad.

  • Luka Volk

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Bomo v ustavo zapisali, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo?

    Združenju Povezani smo, ki je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata,« je uspelo nemogoče: zbralo je 56.267 podpisov, kar je več kot dovolj (potrebovalo bi jih le 30 tisoč) za začetek postopka spremembe ustave. Vanjo bi namreč podpisniki želeli zapisati, da je gotovina na območju Slovenije – zakonito plačilno sredstvo.

  • Monika Weiss

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Največja slovenska podjetja zaradi nizkih obresti v domovini denar deponirajo na Hrvaškem

    Banka Slovenije je ta teden objavila, da je slovenski bančni sistem po letošnjih prvih devetih mesecih imel skoraj 714 milijonov evrov čistega dobička. To je rekord v 30-letni zgodovini države, s takim dobičkom so banke in hranilnice v devetmesečju poslovale prvič po letu 1994. V istem času lani so imele »le« 367 milijonov evrov čistega dobička, torej pol manj, v vsem lanskem letu pa 502 milijona evrov.

  • STA

    22. 11. 2023  |  Ekonomija

    Se zadaj dogaja pranje denarja?

    Medtem ko se evropske banke hvalijo z velikimi dosežki na področju t. i. zelenega financiranja, tega napredka zaradi pomanjkanja preglednosti ni mogoče potrditi, posledično pa ni izključeno, da se zadaj dogaja pranje denarja, so v okviru svoje študije po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili v nevladni organizaciji ShareAction.

  • STA

    15. 11. 2023  |  Ekonomija

    Mercator naj bi prevzel Tuš

    V slovenski trgovini se obetajo velike spremembe. Mercator oziroma njegov lastnik, hrvaška skupina Fortenova, bo po neuradnih podatkih Dela in Financ namreč danes prevzel maloprodajo in veleprodajo Tuša, ki je že nekaj časa v velikih težavah. Transakcija je vredna okoli 30 milijonov evrov.

  • Borut Mekina

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Idealni svet po željah kapitala

    – Iz delovnega časa se izključi odmor. Iz delovnega časa se izključijo tudi priprave na delo.

  • Uredništvo

    13. 10. 2023  |  Ekonomija

    Ekonomija kot najbolj mačistična veja znanosti

    "Pred dnevi je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejela Claudia Goldin za svoje dolgoletno raziskovanje neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Indikativno je, da je Goldinova šele tretja ženska med 93 Nobelovimi nagrajenci za ekonomijo, kar dopolnjuje siceršnje podatke o ekonomiji kot najbolj mačistični veji znanosti."

  • Borut Mekina

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Ekonomija

    Nemški ekonom lonec

    Prejšnji teden je pet inštitutov – štirje nemški in en avstrijski – predstavilo jesensko napoved gibanja nemškega BDP. Ti inštituti so še spomladi menili, da bo Nemčija letos imela skromno, 0,3-odstotno rast, zdaj napovedujejo, da se bo nemški BDP skrčil za 0,6 odstotka. »Najpomembnejši razlog je, da industrija in zasebna poraba okrevata počasneje, kot smo pričakovali spomladi,« je ob tem dejal Oliver Holtemöller z Inštituta za ekonomske raziskave v Halleju (IWH). Razlog za to naj bi bile rastoče obrestne mere, ki so prizadele predvsem gradbeništvo, pa seveda visoka inflacija, zlasti rast cen energije, zaradi katere se je znižala kupna moč prebivalstva. Tudi dolgoročne napovedi so za Nemčijo po novem zmernejše. V prihodnosti ekonomisti ne pričakujejo, da bi lahko dosegala visoko gospodarsko rast, predvsem zaradi demografskih sprememb oziroma krčenja delovne sile.

  • Uredništvo

    20. 9. 2023  |  Ekonomija

    Odrast / »Želimo na novo premisliti, kako razumemo blaginjo vseh«

    "BDP ni ustrezen kazalnik gospodarske rasti držav, saj ne odraža njene dejanske koristi oziroma posledic za njihove prebivalce," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejala zagovornica koncepta odrasti in raziskovalka na področju socialne in ekološke pravičnosti Brototi Roy.

  • Borut Mekina

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Ekonometrija iz gostilne

    Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.

  • Monika Weiss

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Največji prejemniki denarja / Beletrina, Petrol in Knauf Insulation, najaktivnejši državljani

    Ministrstvo za javno upravo pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je marca objavilo prvi javni razpis za »krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic«. Na razpisu, ki je bil odprt do 15. maja, je največji prejemnik »zavod za trajnostno gospodarstvo« CER Partnerstvo, ki so ga ustanovila podjetja Petrol, Knauf Insulation in Slovenijales in v svetu katerega sedijo skoraj izključno predstavniki podjetij, kar je v nasprotju z zahtevano neodvisnostjo nevladnih organizacij. Med največjimi prejemniki je tudi založba Beletrina zasebnega menedžerja v ( javni) kulturi Mitje Čandra, kjer so le nekaj dni pred iztekom razpisa prilagodili statut.

  • Monika Weiss

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Študija, ki so jo čakali

    »Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.

  • Uredništvo

    4. 9. 2023  |  Ekonomija

    Elektrika / Cene za gospodinjstva v Sloveniji nižje kot v Nemčiji

    "Osnovne cene elektrike, ki sestavljajo približno polovico končnega stroška, pa ostajajo v veljavi do konca leta. Vlada bi lahko regulacijo še podaljšala. V Nemčiji je regulirana cena elektrike za gospodinjstva precej višja," je poročal Radio Slovenija.

  • Monika Weiss

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Bančna »la dolce vita«

    »Vodilnim bančnikom je pomembna predvsem 'la dolce vita',« so junija 2003 pri časopisu Finance strnili ključno svarilo, ki ga je v intervjuju izrekel starosta slovenskega bančništva Niko Kavčič. »Najpomembnejše banke niso več v naši razvojni politiki,« je opozoril takrat 88-letni Kavčič in kritiziral razvojni model NLB. »Še bolj so zbirokratizirali poslovne postopke, se zaprli v Centrali, življenje na terenu pa prepustili dinamiki drugih bank.« Deset let kasneje, v letih 2013/14, ki jih Kavčič ni dočakal, je največje banke morala reševati država: NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so od države neposredno dobile 3,2 milijarde evrov novega zagonskega kapitala, država jim je odkupila tudi slaba posojila. Ravno na teh dveh potezah, speljanih z državnim denarjem v letih 2013/14, sanirane banke že celo zadnje desetletje kujejo visoke dobičke – a predvsem v korist svojih novih tujih lastnikov in svojih vodilnih menedžerjev, ne pa države ali domačih komitentov.

  • Monika Weiss

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Ekonomija

    Kdaj, če ne zdaj?

    Del denarja za več kot štirimilijardno poplavno sanacijo lahko dobimo iz rekordnih dobičkov bank, ki so v prvem polletju dosegli skoraj pol milijarde evrov oziroma 2,4-kratnik primerljivega lanskega dobička. Ideja izredne obdavčitve bank ni slovenska posebnost; izredni davek na izredne dobičke, ki so jih banke ustvarile kot vojne dobičkarke v inflaciji, uvajajo številne države. Zadnja je to storila Italija. Razlikujejo se le nameni porabe denarja, Litva na primer zbira denar za okrepitev vojske. Je vlada Roberta Goloba sposobna uvesti poseben davek kljub pritiskom lokalnih podpornikov neoliberalnega gospodarstva in zadržkom Evropske centralne banke, ki nesporno bodo? Je vladna ekipa zmožna pripraviti zakonski predlog tako, da ne bo padel na ustavnem sodišču in da ne bomo davkoplačevalci čez leta bankam in njihovim tujim lastnikom ob ekscesivnih dobičkih vračali še obresti?

  • STA

    26. 7. 2023  |  Ekonomija

    EU / Subvencije za prevoz ukrajinskega žita

    Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je v torek napovedal, da bo predlagal subvencioniranje stroškov za prevoz ukrajinskega žita po železnicah in cestah. Kot je pojasnil, bi v nasprotnem primeru rusko žito zaradi nižjih končnih cen predstavljajo nelojalno konkurenco.

  • Uredništvo

    21. 7. 2023  |  Ekonomija

    »Gre za tehnološko geopolitično tekmo«

    "Gre za tehnološko geopolitično tekmo. Evropa lahko v tej tekmi ostane samo, če bo spodbudila vrhunski tehnološki razvoj in z zagotovitvijo nizkih cen energije vzdrževala proizvodnjo kritičnih materialov za industrije prihodnosti. Ja, brez subvencij in bistvene relaksacije državnih pomoči podjetjem ne bo šlo, prav tako ne brez jedrske energije kot garanta za nizke cene energije."

  • Uredništvo

    19. 7. 2023  |  Ekonomija

    »ZDA se imajo za demokracijo, čeprav so v bistvu plutokracija«

    "ZDA se imajo za demokracijo, čeprav so v bistvu plutokracija. The Economist Intelligence Unit ima ZDA za 'demokracijo z napako'. Bogataši in korporativni lobiji financirajo politične kampanje, vlada pa v zameno uvaja nizke davke za bogate, dopušča onesnaževanje okolja in vstopa v vojne. V zdravstvu dominirajo zasebne zdravstvene ustanove. Wall Street nadzoruje finančni sistem. Velike naftne družbe upravljajo energetski sistem. Vojaško-industrijski lobi pa snuje zunanjo politiko. To nas pripelje do globalne podnebne krize. Energetska politika najvplivnejše države na svetu je še vedno v rokah velikih naftnih družb. ZDA uresničujejo zunanjo politiko, katere cilj je z vojnami ohraniti ameriško hegemonijo. Imajo kongres, ki je zasnovan tako, da bogate ščiti pred zahtevami množic, vseeno, ali gre za boj proti revščini ali podnebnim spremembam."

  • STA

    17. 7. 2023  |  Ekonomija

    Kitajska / Stopnja brezposelnosti med mladimi se je zvišala na rekordnih 21,3 odstotkov

    Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letos na letni ravni zvišal za 6,3 odstotka, kar je več kot v prvem trimesečju, a manj od pričakovanj analitikov. Kitajski statistiki ocenjujejo, da je gospodarstvo v dobrem zagonu, analitiki pa opozarjajo na nizko primerjalno osnovo, saj je lansko leto zaznamoval covid-19.

  • STA

    10. 7. 2023  |  Ekonomija

    Evro / »Po 20 letih je čas, da prenovimo podobo svojih bankovcev«

    Evropska centralna banka (ECB) je danes naredila naslednji korak v postopku prenove oblikovne podobe evrskih bankovcev. Zagnala je spletno anketo o ožjem izboru sedmih predlaganih tem za prihodnjo podobo bankovcev. Anketa, dostopna vsem prebivalcem, bo odprta do konca avgusta. Končna odločitev glede same prihodnje podobe bo padla v letu 2026.

  • STA

    3. 7. 2023  |  Ekonomija

    Digitalni evro / »Digitalna valuta ne bo povsem izrinila gotovine«

    Evropska komisija je prejšnji teden predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra, s katerim bi lahko posamezniki in podjetja plačevali kadarkoli in kjerkoli v evrskem območju. V Bruslju ob tem poudarjajo, da bo končno odločitev o dejanski uvedbi digitalne valute sprejela Evropska centralna banka (ECB). Ta je predlog komisije pozdravila.

  • Monika Weiss

    23. 6. 2023  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    Centralne banke in izguba

    Banka Slovenije kot centralna banka ni ravno institucija, ki bi opozarjala na svoje poslovanje – da je nihče ne gleda preveč, si celo želi. A lanski rezultati te banke in drugih centralnih bank so svarilo, da dobičkonosnost finančnih gigantk nikakor ni nujna, ignoranca njihovih bilanc pa ni na mestu. Zadnja reševalna instanca v primeru izgub Banke Slovenije je namreč proračun.

  • Monika Weiss

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Ekonomija

    Nova pravila kreditiranja

    V iskalniku obsežne baze nepremicnine.net je na voljo le ena nepremičnina s ceno do 25.123 evrov: 39 kvadratnih metrov veliko enosobno staro stanovanje v naselju Gerovo v občini Čabar blizu meje v hrvaškem Gorskem kotarju, uro in 40 minut iz Ljubljane, je na voljo za okroglih 25 tisoč evrov. Omenjenih 25.123 evrov je namreč v grobem maksimalni znesek stanovanjskega posojila, ki ga bo od 1. julija letos lahko dobil kreditojemalec z vsaj 878 evri neto mesečnega dohodka, ki doslej stanovanjskega posojila sploh ni mogel dobiti. Nova pravila kreditiranja, ki jih je uvedla Banka Slovenije, tako očitno ne bodo rešila stanovanjskih težav posameznikom z najnižjimi dohodki, odpirajo pa možnost bankam, da bistveno večjemu segmentu prebivalstva ponujajo višja potrošniška in višja stanovanjska posojila.

  • STA

    7. 6. 2023  |  Ekonomija

    Sloveniji za letos napovedujejo 1,5-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno

    OECD Sloveniji za letos napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno. Svetovno gospodarstvo naj bi se medtem letos okrepilo za 2,7 odstotka, potem ko je marca OECD napovedoval 2,6-odstotno rast. Med razlogi za izboljšano napoved sta popuščanje inflacije in odprava strogih protikoronskih ukrepov na Kitajskem.

  • Borut Mekina

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Športni pohlep

    Nogometna zveza je ena od peščice športnih organizacij, v katerih te dni hladijo večjo količino šampanjcev. Vzdušje v vodstvu je v napetem pričakovanju devetih milijonov evrov, ki bi naj pritekli na njihove bančne račune. Predvidoma čez nekaj tednov bi se namreč morali končati dogovori o prodaji njihovega deleža Športne loterije. Sekira jim je padla v med še pod vodstvom Aleksandra Čeferina, ko so leta 2015 od Probanke v likvidaciji odkupili 17,3-odstotni delež loterije. Zanj so tedaj odšteli 3,6 milijona evrov, ki pa so jim jih s takojšnjim izplačilom presežnega kapitala loterije in novimi sponzorskimi pogodbami dejansko povrnili v dveh letih. Sedaj utegnejo, v skladu s prakso najbolj zvitih skladov tveganega kapitala, to načeloma dolgoročno naložbo prodati naprej drugim kapitalskim skladom in še dodatno zaslužiti; pa še nove sponzorske pogodbe naj bi sklenili z bodočimi lastniki.

  • Monika Weiss

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    »Obsedenost z rastjo je trdovratna«

    Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

  • Monika Weiss

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Ekonomija

    Pohlep in Petrol

    Medtem ko ekonomisti globalno vse glasneje pozivajo k omejevanju cen in s tem preprečevanju inflacijskih dobičkov vsaj v sistemskih panogah, primer omejitve cen pri nas poteka po domačem scenariju: Petrol že toži državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv; če bo škodni zahtevek zavrnjen, jo bo po pisanju časnika Finance tožil še zaradi regulacije cen plina, enako tudi Hrvaško. Da bi (verjetno) lažje dokazali oškodovanje zaradi regulacije, je skupina lani v bilancah izkazala 2,7 milijona evrov čiste izgube, a pri tem je nemara pomembno poudariti, da je imela skupina lani rekordnih 9,46 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Lanska izguba je torej bila v višini vsega 0,028 odstotka vseh rekordnih prihodkov. Predlani, na primer, je skupina Petrol ob 4,96 milijarde evrov prihodkov izkazala 124,5 milijona evrov čistega dobička. Kaj v skupini Petrol pomeni 2,7 milijona evrov, pokaže podatek iz letnega poročila, da so lani za zunanje intelektualne storitve porabili 11,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov več kot predlani.

  • Monika Weiss

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Ekonomija

    Inflacija pohlepa

    Gospodarske družbe v Sloveniji so lani skupaj izkazale 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je novi rekord po dobičkonosnem letu 2021. A ta novi rekord se je zgodil v letu, ko smo se spopadali z najvišjo inflacijo v zadnjih 27 letih in ko so se življenjske stiske zaradi podražitev povečale najrevnejšim družbenim skupinam, kot so upokojenci. Čeprav lobistične gospodarske zbornice nenehno pozivajo državo k (dodatni) pomoči gospodarstvu in država blaži draginjo z različnimi ukrepi (v prvih treh mesecih letos so stali 237 milijonov evrov), pa dosežen lanski rekorden kumulativni dobiček gospodarskih družb potrjuje, da so številna podjetja v Sloveniji zlorabila splošno inflacijsko ozračje in prek podražitev ustvarila rekordne dobičke za svoje lastnike in lastne bonuse. Vse več je pozivov, da je treba to »indeksacijo dobičkov« ali »inflacijo pohlepa« namesto s centralnobančnim višanjem obrestnih mer brzdati drugače – ukrepati mora politika, z nadzorom cen, zlasti v sistemsko pomembnih sektorjih, kot je ob energiji vsaj še hrana.

  • 25. 5. 2023  |  Ekonomija

    »Evropa ima priložnost krepiti svojo odpornost na dveh frontah«

    "Naša monetarna unija je bila v zadnjega četrt stoletja že večkrat na preizkušnji. Prizadelo nas je več kriz, ki bi nas lahko uničile, omenim naj le veliko finančno krizo, državno dolžniško krizo in pandemijo. A iz vsake od njih smo izšli močnejši. To notranjo moč moramo zdaj še okrepiti."