• Monika Weiss

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Ekonomija

    Dvolični guverner

    Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.

  • Uredništvo

    19. 9. 2022  |  Ekonomija

    »Vojna v Ukrajini ostaja prvo in največje tveganje«

    "Dejstvo je, da se v zadnjih dveh, treh letih soočamo z dvema velikima dogodkoma, ki ju je bilo praktično nemogoče napovedati. Najprej je bil to izbruh covidne krize. Nekaj podobnega smo nazadnje zabeležili pred stotimi leti. Druga stvar je bila ruska vojaška agresija v Ukrajini. Torej napad ene velesile na manjšo državo na evropskih tleh. To se prav tako ni zgodilo že več kot 70 let."

  • Uredništvo

    6. 9. 2022  |  Ekonomija

    »Po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA«

    "Če smo pošteni, je treba povedati, da po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA in da se dejanski motivi za uvedbo sankcij praktično skoraj vedno skrivajo v dejstvu, da ciljna država ni omogočila dostopa ameriškim korporacijam do njihovih naravnih resursov in trga. Vsi ameriško orkestrirani politični prevrati na tujem, enostranske vojaške intervencije (bombardiranja in umori visokih političnih predstavnikov) in sankcije so praktično vedno materialno motivirani. Seveda pa so zakriti z ekstenzivnimi piarovskimi kampanjami, da gre za zaščito človekovih pravic, uveljavitev demokracije in podobne puhlice."

  • STA

    5. 9. 2022  |  Ekonomija

    Boscarol naj bi kupil Kolosej

    Nekdanji lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol je po poročanju Financ na današnji drugi dražbi za 6,4 milijona evrov kupil stavbo Koloseja v ljubljanskem BTC. Kolosej je bil naprodaj iz stečaja podjetja Kolosej kinematografi, ki ga je lastniško obvladoval Sergej Racman.

  • Uredništvo

    23. 7. 2022  |  Ekonomija

    »Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta.«

    "Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne."

  • STA

    18. 7. 2022  |  Ekonomija

    Ryanair si želi prihoda v Slovenijo

    Predstavniki infrastrukturnega in gospodarskega ministrstva so nedavno na pobudo nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair izpeljali sestanek na daljavo, na katerem so govorili o možnostih prihoda omenjene družbe v Slovenijo, je razvidno iz javne objave lobističnih srečanj na spletnem portalu Erar.

  • STA

    12. 7. 2022  |  Ekonomija

    Evro padel na najnižjo vrednost v 20 letih

    Skupna evropska valuta je danes v primerjavi z dolarjem še izgubila, tako da je okoli 11.50 prvič po letu 2002 prišlo do izenačitve vrednosti obeh valut. V območju z evrom se namreč vse bolj pojavlja strah o pojavu recesije, na kar vpliva tudi zmanjšana dobava ruskega plina v Evropo zaradi vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1.

  • Uredništvo

    28. 5. 2022  |  Ekonomija

    »Dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti na Madžarsko«

    "Pri davku od dobička ima Slovenija z 19 odstotki peto najnižjo davčno stopnjo med 37 članicami OECD. Ob upoštevanju davčnih olajšav pa je po efektivni davčni stopnji Slovenija prava davčna oaza. Za primerjavo, v Avstriji zakonska stopnja davka na dobiček znaša 25 odstotkov, v Nemčiji 29,83, na Slovaškem 21, na Češkem in Poljskem pa je enaka kot v Sloveniji. Le na Madžarskem je zelo nizka, zgolj devet odstotkov. Vendar dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti v državo s tako nepredvidljivim poslovnim okoljem, kot je Madžarska. Sploh po potezi Orbana ta teden, ko se je odločil za nacionalizacijo 'ekstra' dobičkov bank in multinacionalk."

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    »Finančni minister mora postati makroekonomist, ki ima zelo jasno sliko o tem, kaj je celota narodnega gospodarstva, od koga je odvisna in kdaj se deli – ne pa gospodarstvenik«

    Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.

  • Monika Weiss

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Inflacija negotovosti

    Statistični urad je prejšnji teden objavil dva pomembna podatka: po prvi oceni, ki bo deležna revizije, je bila lani gospodarska rast 8,1-odstotna, februarja pa je bila inflacija 6,9-odstotna, najvišja po juliju 2008. Zgolj hrana se je v letu dni podražila za 6,4 odstotka, kruh na primer za 14,3 odstotka. Prve analize gospodarske rasti kažejo, da je rast začasno napihnila zlasti država in da nas zaradi tega v izredno negotovem obdobju, ki se je začelo z vojno v Ukrajini, čakajo poglobljene strukturne težave.

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    »Aktualna prodaja Savinih turističnih zmogljivosti na najboljših lokacijah se mi zdi napaka«

    Mojmir Mrak (1954) je doktor ekonomije ter raziskovalec in redni profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava na podiplomskem študiju financ na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu. V zadnjih dveh desetletjih je bil član številnih vladnih strokovnih skupin, med drugim je v letih 2000–2002 sodeloval pri pogajanjih ob pridruževanju EU in je soavtor slovenske pristopne strategije. Večkrat so ga prepričevali, naj prevzame funkcijo finančnega ministra, a ga niso nikoli prepričali.

  • Monika Weiss

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    »Drugi na svetu«

    Tednik The Economist je v prvi letošnji izdaji razglasil gospodarske zmagovalce in poražence epidemije. Med 23 izbranimi »bogatimi državami« je Slovenijo uvrstil na drugo mesto, za Dansko in neposredno pred Švedsko, Norveško in Čilom. Uvrstitev, ki si jo je kot osebni uspeh takoj pripisal predsednik vlade Janez Janša, se zdi kontradiktorna, v javnosti so zaokrožile izjave, da temelji na netočnih podatkih. Kaj torej dejansko kaže lestvica vplivnega liberalnega tednika s sedežem v Londonu? Ali res razkriva »gospodarske zmagovalce epidemije« in kdo v primeru Slovenije to sploh so: predsednik vlade, slovenska gospodinjstva, podjetja, javne finance, vsi?

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija

    Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

    Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu.