»Drugi na svetu«

Tednik The Economist je v prvi letošnji izdaji razglasil gospodarske zmagovalce in poražence epidemije. Med 23 izbranimi »bogatimi državami« je Slovenijo uvrstil na drugo mesto, za Dansko in neposredno pred Švedsko, Norveško in Čilom. Uvrstitev, ki si jo je kot osebni uspeh takoj pripisal predsednik vlade Janez Janša, se zdi kontradiktorna, v javnosti so zaokrožile izjave, da temelji na netočnih podatkih. Kaj torej dejansko kaže lestvica vplivnega liberalnega tednika s sedežem v Londonu? Ali res razkriva »gospodarske zmagovalce epidemije« in kdo v primeru Slovenije to sploh so: predsednik vlade, slovenska gospodinjstva, podjetja, javne finance, vsi? Več

Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu. Več

»Avtocesta v pekel je tlakovana z mediji, ki so jih politiki pretvorili v svoja glasila«

"Politikov ne bi smeli spuščati v bližino novinarstva. Nosi nesrečo. Želja politikov, da bi se polastili spodobnih medijev, je sicer neizmerna. Javne tiskovne agencije, televizijske hiše in veliki časopisi so njihov priljubljen plen. Tam se hočejo videti lepi, pametni in ugledni. Na varnem." Več

»Pred volitvami bi radi razdelili še zadnje sladkorčke, čeprav vedo, da matematika ne štima«

Črt Kostevc (letnik 1977) je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Raziskovalno se je med drugim ukvarjal s tujimi naložbami, z investicijsko aktivnostjo, davčno politiko, trgom dela (napotenimi delavci, prekarnostjo), v pogovoru pa je komentiral zlasti sedanje stanje javnih financ. Več

»Da nekdo s povprečnim dohodkom ni kreditno sposoben, ni normalno«

"Jaz trdim, da ni normalno, da nekdo s povprečnim dohodkom in enim otrokom ni kreditno sposoben. Tega ni nikjer v svetu. Trdim, da to ni primerno. Še posebej, ko banke sedimo na milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ne moremo ponuditi povprečnima Slovenki in Slovencu ureditve stanovanjskega vprašanja. In potem motovilimo s karticami in limiti na transakcijskem računu. Nekdo, ki pa ni reguliran s strani Banke Slovenije, pa lahko tem istim ljudem neovirano daje denar. Govorimo o raznih spletnih platformah, ki se na veliko oglašujejo, pa o lizing podjetjih in podobno. To je zame odstop od higiene bančništva, kot smo ga v tej regiji poznali desetletja." Več

Se rešitev vseh naših težav skriva v krofu?

Evropska unija in vse njene države članice so se kot podpisnice Pariškega sporazuma zavezale k temu, da bodo do leta 2050 poskušale doseči, da unija postane prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba. Sporazum, sprejet pred skoraj šestimi leti, vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija in prizadevanje, da to ne bi preseglo stopinjo in pol. Če se bo povprečna svetovna temperatura povišala za dve stopinji namesto za eno in pol, bo od pomanjkanja vode, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov umrlo 150 milijonov več ljudi. Kljub temu da se nam dogovorjeni cilji vztrajno izmikajo, pa obstoječa družbenogospodarska ureditev, kapitalizem, še vedno vztraja pri tem, da je družbeni razvoj mogoče meriti zgolj z rastjo bruto domačega proizvoda. A lahko bi bilo tudi drugače. Mesto Amsterdam je aprila lani razglasilo, da se bo kot prvo mesto na svetu ravnalo po načelih tako imenovane krofne ekonomije, ki jo je utemeljila angleška ekonomistka Kate Raworth. Po njegovih stopinjah stopajo tudi København, Barcelona in Bruselj. Več

»Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko. Več

Skladova javna naročila vodijo k Tovarni podjemov

Slovenski podjetniški sklad že od leta 2013 poverja izvedbo podjetniške konference Podim in projekta Start:up Slovenija zgolj enemu izvajalcu, Tovarni podjemov. Več

Prva država na svetu, ki omogoča plačevanje z bitcoini

Kriptovaluta bitcoin je v Salvadorju postala zakonito plačilno sredstvo. Srednjeameriška država je tako postala prva država na svetu, ki omogoča plačevanje z bitcoini, potem ko je zakon o bitcoinu po treh mesecih od sprejetja danes stopil v veljavo. Več

Bitcoin gre v višave

Vrednost najstarejše kriptovalute bitcoin je prvič po treh mesecih ponovno presegla 50.000 dolarjev. "K temu je pripomogla tudi novica, da bo ameriški plačilni ponudnik PayPal strankam v Veliki Britaniji omogočil nakupe, prodajo in hranjenje določenih kriptovalut," poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več

Prvič v sodobni zgodovini bo največja banka v Sloveniji postala tuja banka

Do sredine prihodnjega leta bo po napovedih madžarske banke OTP končan »najpomembnejši prevzem v zgodovini Skupine OTP«. Gre za prevzem mariborske Nove KBM, s katerim namerava OTP – vodi jo dober znanec Viktorja Orbána, milijarder Sándor Csányi – prevzeti vodilno vlogo na slovenskem bančnem trgu. To bo zgodovinski preobrat: prvič v sodobni zgodovini Slovenije bo primat največje sistemske banke izgubila NLB in hkrati bo največja banka v Sloveniji prvič postala tuja banka. Kaj to pomeni? In koliko bančnega sistema je še v »domači« lasti? Več

Lepo je biti milijonar ...

Delitveno ekonomijo poznamo predvsem pri najemanju stanovanj, kot je Airbnb, in prevoznih storitev, kot je Uber, ki kuje dobičke s prekarizacijo dela. O tem »inovativnem poslovnem modelu« smo zadnja leta veliko brali, predvsem v povezavi z bogatenjem korporacij, ki dajejo prednost dobičku, ne pa varnosti in zaščiti, pa naj gre za stranke ali delavce oziroma prostore. Več

»Nenavadna madžarska vlaganja v slovenske medije, povezane s stranko SDS«

"Madžarska podjetja so spretno izkoristila umike mednarodnih podjetij in vzpostavila močne tržne deleže. Zakaj prav Madžari? Del odgovora se skriva v dejstvu, da so med redkimi, ki jih poslovanje v Sloveniji sploh zanima in imajo kapital, da nakupe izvedejo. Približno milijarda evrov za banko in tristo milijonov evrov za črpalke ni malo denarja. Novi lastniki imajo namen podjetja razviti, preveč drago so jih plačali, da bi jih uničili." Več

Fiasko NKBM: Kako naprej?

Ob novici, da je madžarska banka OTP od ameriškega sklada Apollo, natančneje od bančnega računa na Kajmanskih otokih, za 900 milijonov evrov kupila skupino NKBM, smo začeli na hitro računati. Več

Dobra vila pohlepa

Zvončica je vila, ki živi v deželi Nije skupaj s Petrom Panom in njegovo druščino Izgubljenih dečkov. Je majcena in drobna, oblečena v kratko zeleno oblekico, na hrbtu pa ima par žuželčjih kril, s katerimi leti po svetu; kakor vsaka prava vila ima magično moč, za čaranje uporablja čarobno paličico in svetleči se vilinski prah. Njen obstoj je v nasprotju z vsemi zakoni znanosti in logike, toda svet magije se požvižga na pravila; kot v klasičnem Disneyjevem animiranem filmu razloži sam Peter Pan, »vile obstajajo samo zato, ker otroci verjamejo vanje«. Natanko tako kot bitcoin, pa tudi večina preostalih kriptovalut. Več

»Zdi se, da vlada preprosto ne zaupa ne stroki ne državljanom«

Razmere v zadnjem letu je na malo lahkotnejši način mogoče opisati nekako tako: V zadnjem letu, zaznamovanem z epidemijo covid-19, se nemara zdi, da se sorazmerno z virusom v Evropi razmnožuje tudi denar. Običajne krizne retorike o »zategovanju pasu« ni. Po letu dni kar vztrajajo številni ukrepi finančnih pomoči, vlada sočasno uvaja davčne razbremenitve (zlasti najpremožnejših) in načrtuje rekorden investicijski cikel v vojaško opremo, zadolženost države je vse večja, zgolj v enem letu je ta zrasla za okrog sedem milijard evrov. Več

»Za Slovenijo bo usodno, če bo nadaljevala dosedanjo prakso«

"Za Slovenijo bo usodno, če bo nadaljevala dosedanjo prakso knjiženja kriznih izdatkov kot normalnih proračunskih izdatkov skupaj z rednimi proračunskimi programi. Takšno prakso mora takoj spremeniti in oblikovati poseben 'krizni' sklad za obdobje 2020–2024, katerega viri bodo izključno transferi iz Recovery and Resilience Facility (RRF). To bi ji omogočilo, da ob ponovni uporabi fiskalnih pravil v osnovo za izračun strukturnega fiskalnega salda in srednjeročnega fiskalnega cilja ne bodo sodili tudi izdatki iz tega sklada. Najemanje kreditov pri evropski komisiji bi moralo biti izhod v skrajni sili, saj neposredno ne prispeva k večjemu narodnemu dohodku. Potrebno bo, če se bo kreditna ocena za Slovenijo močno poslabšala, kar seveda ni nemogoče, še posebej če bodo redni izdatki proračuna ušli fiskalnemu nadzoru vlade in parlamenta zaradi fiskalne nediscipline." Več

Podkupovanje in politično vmešavanje 

V Sloveniji ostaja nesankcioniranje primerov podkupovanja iz tujine še vedno resen problem, je v danes izdanem poročilu opozorila posebna delovna skupina Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Od leta 1999 namreč noben primer podkupovanja iz tujine ni dobil sodnega epiloga. Več

»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«

Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč. Več