Ekonometrija iz gostilne

Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.

Največji prejemniki denarja / Beletrina, Petrol in Knauf Insulation, najaktivnejši državljani

Ministrstvo za javno upravo pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je marca objavilo prvi javni razpis za »krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic«. Na razpisu, ki je bil odprt do 15. maja, je največji prejemnik »zavod za trajnostno gospodarstvo« CER Partnerstvo, ki so ga ustanovila podjetja Petrol, Knauf Insulation in Slovenijales in v svetu katerega sedijo skoraj izključno predstavniki podjetij, kar je v nasprotju z zahtevano neodvisnostjo nevladnih organizacij. Med največjimi prejemniki je tudi založba Beletrina zasebnega menedžerja v ( javni) kulturi Mitje Čandra, kjer so le nekaj dni pred iztekom razpisa prilagodili statut.

Študija, ki so jo čakali

»Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.

Bančna »la dolce vita«

»Vodilnim bančnikom je pomembna predvsem 'la dolce vita',« so junija 2003 pri časopisu Finance strnili ključno svarilo, ki ga je v intervjuju izrekel starosta slovenskega bančništva Niko Kavčič. »Najpomembnejše banke niso več v naši razvojni politiki,« je opozoril takrat 88-letni Kavčič in kritiziral razvojni model NLB. »Še bolj so zbirokratizirali poslovne postopke, se zaprli v Centrali, življenje na terenu pa prepustili dinamiki drugih bank.« Deset let kasneje, v letih 2013/14, ki jih Kavčič ni dočakal, je največje banke morala reševati država: NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so od države neposredno dobile 3,2 milijarde evrov novega zagonskega kapitala, država jim je odkupila tudi slaba posojila. Ravno na teh dveh potezah, speljanih z državnim denarjem v letih 2013/14, sanirane banke že celo zadnje desetletje kujejo visoke dobičke – a predvsem v korist svojih novih tujih lastnikov in svojih vodilnih menedžerjev, ne pa države ali domačih komitentov.

Kdaj, če ne zdaj?

Del denarja za več kot štirimilijardno poplavno sanacijo lahko dobimo iz rekordnih dobičkov bank, ki so v prvem polletju dosegli skoraj pol milijarde evrov oziroma 2,4-kratnik primerljivega lanskega dobička. Ideja izredne obdavčitve bank ni slovenska posebnost; izredni davek na izredne dobičke, ki so jih banke ustvarile kot vojne dobičkarke v inflaciji, uvajajo številne države. Zadnja je to storila Italija. Razlikujejo se le nameni porabe denarja, Litva na primer zbira denar za okrepitev vojske. Je vlada Roberta Goloba sposobna uvesti poseben davek kljub pritiskom lokalnih podpornikov neoliberalnega gospodarstva in zadržkom Evropske centralne banke, ki nesporno bodo? Je vladna ekipa zmožna pripraviti zakonski predlog tako, da ne bo padel na ustavnem sodišču in da ne bomo davkoplačevalci čez leta bankam in njihovim tujim lastnikom ob ekscesivnih dobičkih vračali še obresti?

Centralne banke in izguba

Banka Slovenije kot centralna banka ni ravno institucija, ki bi opozarjala na svoje poslovanje – da je nihče ne gleda preveč, si celo želi. A lanski rezultati te banke in drugih centralnih bank so svarilo, da dobičkonosnost finančnih gigantk nikakor ni nujna, ignoranca njihovih bilanc pa ni na mestu. Zadnja reševalna instanca v primeru izgub Banke Slovenije je namreč proračun.

Nova pravila kreditiranja

V iskalniku obsežne baze nepremicnine.net je na voljo le ena nepremičnina s ceno do 25.123 evrov: 39 kvadratnih metrov veliko enosobno staro stanovanje v naselju Gerovo v občini Čabar blizu meje v hrvaškem Gorskem kotarju, uro in 40 minut iz Ljubljane, je na voljo za okroglih 25 tisoč evrov. Omenjenih 25.123 evrov je namreč v grobem maksimalni znesek stanovanjskega posojila, ki ga bo od 1. julija letos lahko dobil kreditojemalec z vsaj 878 evri neto mesečnega dohodka, ki doslej stanovanjskega posojila sploh ni mogel dobiti. Nova pravila kreditiranja, ki jih je uvedla Banka Slovenije, tako očitno ne bodo rešila stanovanjskih težav posameznikom z najnižjimi dohodki, odpirajo pa možnost bankam, da bistveno večjemu segmentu prebivalstva ponujajo višja potrošniška in višja stanovanjska posojila.

Športni pohlep

Nogometna zveza je ena od peščice športnih organizacij, v katerih te dni hladijo večjo količino šampanjcev. Vzdušje v vodstvu je v napetem pričakovanju devetih milijonov evrov, ki bi naj pritekli na njihove bančne račune. Predvidoma čez nekaj tednov bi se namreč morali končati dogovori o prodaji njihovega deleža Športne loterije. Sekira jim je padla v med še pod vodstvom Aleksandra Čeferina, ko so leta 2015 od Probanke v likvidaciji odkupili 17,3-odstotni delež loterije. Zanj so tedaj odšteli 3,6 milijona evrov, ki pa so jim jih s takojšnjim izplačilom presežnega kapitala loterije in novimi sponzorskimi pogodbami dejansko povrnili v dveh letih. Sedaj utegnejo, v skladu s prakso najbolj zvitih skladov tveganega kapitala, to načeloma dolgoročno naložbo prodati naprej drugim kapitalskim skladom in še dodatno zaslužiti; pa še nove sponzorske pogodbe naj bi sklenili z bodočimi lastniki.

»Obsedenost z rastjo je trdovratna«

Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

Pohlep in Petrol

Medtem ko ekonomisti globalno vse glasneje pozivajo k omejevanju cen in s tem preprečevanju inflacijskih dobičkov vsaj v sistemskih panogah, primer omejitve cen pri nas poteka po domačem scenariju: Petrol že toži državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv; če bo škodni zahtevek zavrnjen, jo bo po pisanju časnika Finance tožil še zaradi regulacije cen plina, enako tudi Hrvaško. Da bi (verjetno) lažje dokazali oškodovanje zaradi regulacije, je skupina lani v bilancah izkazala 2,7 milijona evrov čiste izgube, a pri tem je nemara pomembno poudariti, da je imela skupina lani rekordnih 9,46 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Lanska izguba je torej bila v višini vsega 0,028 odstotka vseh rekordnih prihodkov. Predlani, na primer, je skupina Petrol ob 4,96 milijarde evrov prihodkov izkazala 124,5 milijona evrov čistega dobička. Kaj v skupini Petrol pomeni 2,7 milijona evrov, pokaže podatek iz letnega poročila, da so lani za zunanje intelektualne storitve porabili 11,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov več kot predlani.

Inflacija pohlepa

Gospodarske družbe v Sloveniji so lani skupaj izkazale 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je novi rekord po dobičkonosnem letu 2021. A ta novi rekord se je zgodil v letu, ko smo se spopadali z najvišjo inflacijo v zadnjih 27 letih in ko so se življenjske stiske zaradi podražitev povečale najrevnejšim družbenim skupinam, kot so upokojenci. Čeprav lobistične gospodarske zbornice nenehno pozivajo državo k (dodatni) pomoči gospodarstvu in država blaži draginjo z različnimi ukrepi (v prvih treh mesecih letos so stali 237 milijonov evrov), pa dosežen lanski rekorden kumulativni dobiček gospodarskih družb potrjuje, da so številna podjetja v Sloveniji zlorabila splošno inflacijsko ozračje in prek podražitev ustvarila rekordne dobičke za svoje lastnike in lastne bonuse. Vse več je pozivov, da je treba to »indeksacijo dobičkov« ali »inflacijo pohlepa« namesto s centralnobančnim višanjem obrestnih mer brzdati drugače – ukrepati mora politika, z nadzorom cen, zlasti v sistemsko pomembnih sektorjih, kot je ob energiji vsaj še hrana.

Zmagovalci bančne sanacije

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je leta 2016, ko je prevzel vodenje sanirane in močno dokapitalizirane državne NLB, dobil 162.933 evrov bruto prejemkov, lani pa so njegovi prejemki znašali 647.733 evrov bruto in hkrati tudi 12 odstotkov več kot predlani. Zgolj njegov fiksni mesečni bruto prejemek je od oktobra lani okroglih 55.000 evrov, razkriva gradivo za junijsko skupščino delničarjev NLB, v kateri ima država zdaj le še 25 odstotkov in eno delnico. Podobno ali bolje tuji lastniki plačujejo tudi upravo nekdaj državne NKBM, ki jo je pred desetletjem prav tako sanirala država. Če se torej plače vodilnih v ključnih bankah na slovenskem trgu približujejo tujim – kako pa je s ceno bančnih storitev za slovenske komitente?

Draga hrana

V zadnjem letu se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 55,4 odstotka, nato ovčje in kozje meso za 30,1 odstotka, sveže posneto mleko za 29,6 odstotka, riž za 29 in krompir za 27,7 odstotka, sir in skuta za 25,1 odstotka ter sveže ali ohlajene ribe za 25 odstotkov, povzema glavne podražitve v skupini »Hrana in brezalkoholne pijače« Matevž Postrašija iz Oddelka za statistiko cen na Statističnem uradu RS. V omenjeni skupini – eni od dvanajstih, zajetih v izračun inflacije – so se od aprila lani sicer podražili vsi izdelki, izjema je le zamrznjeno sadje, ki se je pocenilo za 1,4 odstotka. Večina izdelkov se je podražila za več kot 10 odstotkov, dobra polovica za več kot 15 odstotkov.

Dr. Dušan Mramor / »Pri tako negotovem stanju, v kakršnem smo sedaj, bi sam vse predlagane reforme zamrznil«

»Večina je takrat trdila, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke trdne in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude,« se je Dušan Mramor pred dnevi spomnil svoje (žal) pravilne napovedi iz intervjuja za Mladino leta 2007, pred zadnjo finančno krizo. Tudi tokrat smo se z dvakratnim finančnim ministrom (2002–2006 in 2014–2016) pogovarjali o prihodnosti, kot jo je mogoče napovedati iz napak v preteklosti. Tudi med tem pogovorom je večkrat dejal: »Ne bo vam všeč, kar bom povedal, a tako je.«

Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

Sporna strokovnjaka

Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

Komu inflacija prinaša dobiček?

»Zamolčana dejstva: K dvigu inflacije so dvakrat več prispevali večji dobički podjetij, kot rast plač!« – to je naslov bloga, ki ga je pred dnevi objavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Damijan je primerjal, koliko so v zadnjem obdobju visoke inflacije zrasli dobički podjetij in koliko stroški plač, ter končal z ugotovitvijo, da inflacijo dejansko spodbujajo podjetja z dvigovanjem svojih marž in posledično dobičkov, kljub temu pa centralne banke kot varuhinje vzdržne inflacije namesto podjetjem žugajo sindikatom, naj ob višji inflaciji ne zahtevajo dviga plač. »Namesto, da bi opozorili korporacije, da se omejijo glede marž, vztrajno zahtevajo, naj zaposleni nosijo stroške povišane inflacije prek znižanja realnih plač.«