Bitcoini za mirnejše gledanje porničev

»Takoj pojdiva k stvari. Ne poznaš me in verjetno se sprašuješ, zakaj si prejel tole sporočilo. Nihče mi ni plačal, da te preiskujem. No, dejansko imam nameščeno programsko opremo na porno strani X vids in, presenečenje, izkazalo se je, da si jo obiskal, da bi se malo pozabaval (saj veš, kaj mislim) ...« Tako se glasi prevod v angleščini napisanega generičnega elektronskega sporočila, ki ga je v zadnjih tednih prejelo več slovenskih uporabnikov spleta. Več

Nizozemska banka opustila blockchain 

Poleg tega so ugotovili, da sistem ni zmožen procesirati tolikšnih količin transakcij, kot jih resen monetarni sistem potrebuje, ravno tako pa niso mogli zagotoviti »stoodstotne zanesljivosti delovanja«. Banka vseeno meni, da bi bil »verižni« bančni sistem bolj varen in odporen na vdore, kar pa ne odtehta zgoraj omenjenih pomanjkljivosti. Več

Urban Sušnik, ekonomist

Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj. Več

Zdaj, če ne, kdaj?

V začetku februarja je bil v Nemčiji dosežen zgodovinski dogovor. Predstavniki delavcev in lastniki velikih industrijskih obratov na jugozahodu države so se sporazumeli, da bodo postopoma dvignili plače za več kot štiri odstotke in v izjemnih primerih skrajšali delovni teden s 35 na 28 ur. Pogajanja so bila naporna, sindikati so zahtevali vsaj šest odstotkov višje plače, na koncu pa sta bili zadovoljni obe strani. Spremembe so zajele približno pol milijona delavcev, skoraj takoj pa se je njihov učinek razširil po preostanku najmočnejšega evropskega gospodarstva. Že nekaj dni kasneje so višje plače zahtevali še javni uslužbenci. Po vrsti opozorilnih stavk so aprila dosegli, da je država privolila v kar 7,5-odstotno povprečno povišanje plač v javnem sektorju v naslednjih dveh letih in pol. Z dvigi, ki naj bi v najmočnejšem evropskem gospodarstvu okrepili notranjo potrošnjo in spodbudili zdravo rast inflacije, se je tudi uradno končalo obdobje osovraženega varčevanja. Več

Prodajte, prodajte, prodajte

Največji življenjski – »vitalni« – problem NLB naj bi bilo njeno državno lastništvo. Šele če bi Slovenija banko prodala, jo privatizirala, naj bi jo to »revitaliziralo«. Sprememba lastništva banke NLB, je zapisala evropska komisija v pismu Sloveniji, ki ga je ta teden objavila v uradnem listu EU, naj bi banko usmerila »– na vseh njenih nivojih – do obnašanja, ki bi bilo osredotočeno k maksimiranju njene vrednosti, tako da banka ne bi sledila kratkoročnim ali dolgoročnim političnim ciljem«, so zapisali. Privatizacija NLB naj bi bila nujna celo zaradi »moralnega hazarda«, so naštevali uradniki evropske komisije. Več

Paradoks za 24 tisoč evrov

Določanje višine minimalne plače ni kaka posebna znanost. Že Marx je v 19. stoletju napisal, da mora delavec za osemurno delo poleg tistega, s čimer lahko preživi, prejeti še neki presežek, s katerim si lahko privošči tudi nenujne življenjske stroške. Anekdotično je omenil, da je v Franciji to strošek vina, v Angliji pa strošek piva. Več

Gorenje, več kot podjetje

Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika. Več

Rast spodbuja apetit

Slovenija je imela lani drugo najvišjo gospodarsko rast v EU. Višjo od nas je imela le Romunija. Povprečna rast v EU je bila lani 2,5-odstotna, pri nas pa je bila še enkrat višja, kar petodstotna. Za majhna odprta gospodarstva je sicer značilno, da se po krizi odbijejo višje od velikih, toda petodstotna rast je kljub temu presenetila celo nekatere izkušene domače ekonomiste. »Bilo je sicer jasno, da bo gospodarska rast visoka, saj je bilo mednarodno okolje, še zlasti dogajanje v evroobmočju, v prejšnjem letu zelo ugodno. A da bo rast tako visoka, kot je dejansko bila – tega nisem pričakoval,« priznava ekonomist Mojmir Mrak. Tudi v prihodnje nam kaže dobro. Letos se bo rast sicer nekoliko umirila, še vedno pa bo štiriodstotna. »Po dolgi krizi je slovenska gospodarska rast spet normalna, primerljiva s tisto med letoma 1993 in 2006, ko je vztrajno prehitevala rast razvite Evrope za dve odstotni točki,« pravi ekonomist Franček Drenovec. Več

In če bi delavci najeli kapital?

V korporacijah, ki sestavljajo velik del sodobnega gospodarstva, lastništvo produkta pripada odsotnim lastnikom; odsotnost teh je v delu, ki ga ne opravljajo. To se nam zdi nadvse normalno, lastnik kapitala je bil in vedno bo lastnik podjetja in produkta, ki ga v podjetju proizvedejo. Vendar pa taka ureditev ni samoumevna. V Ljubljani imamo taksi službo, ki voznikom oddaja dispečersko službo, centralo in po potrebi avtomobil. Voznik je sam odgovoren za pokritje teh stroškov in stroškov bencina, vendar je tudi popolni lastnik vsega denarja, ki ga dobi od strank. Bistvo primera je v tem, da se lastništvo ekonomske dobrine ali storitve v nastanku definira ob sklenitvi najemne pogodbe, smer pogodbe pa določa lastnika produkta. Ko razmišljamo o ekonomskih ureditvah, ki omogočajo bolj egalitarno distribucijo premoženja, ne smemo mimo alternative, s katero institucijo zaposlitve obrnemo na glavo. Namesto da bi lastnik kapitala najemal delavce, lahko delavci, združeni pod eno pravno osebo, najamejo kapital in si s tem prisvojijo celoten produkt. Alternativa odsotnemu lastništvu je delavsko lastništvo. Več

Manipulacija gospodarske zbornice

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je teden pred največjimi protesti zaposlenih v javnem sektorju pripravila propagandno gradivo. Pripravila je animirani filmček Od gospodarstva je odvisna naša prihodnost, v katerem je predstavljen vlak z vagoni, torej javno upravo, zdravstvom, šolstvom, upokojenci in brezposelnimi, ki jih vleče lokomotiva – »gospodarstvo«, in letak Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane, v katerem svari pred zahtevami 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Več