• Vasja Jager

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Ekonomija  Za naročnike

    »Preučujemo najboljši model za Gorenje«

    V Velenju, kjer je sedež skupine Gorenje, se med zaposlenimi širi negotovost. Po podjetju krožijo govorice, da se obetajo nove kadrovske spremembe, s katerimi naj bi lastniki, kitajska korporacija Hisense, zmanjšali število zaposlenih. Tokrat naj bi bili na udaru predvsem režijski delavci, za katere je sicer znano, da jih je relativno veliko, kar naj bi motilo tudi Kitajce. Neuradno je tako slišati, da bo vodstvo podjetja okoli 100 ali še več posameznikov iz srednjega menedžmenta v prihodnjih tednih obvestilo o premestitvi v Ljubljano; ker je med njimi velika večina domačinov iz Velenja, naj bi se jim z vsakodnevno dolgotrajno vožnjo v prestolnico tako znižala kakovost življenja, da bi slej ko prej sami podali odpovedi o delovnih razmerjih, Gorenje pa bi se tako na »mehek« način znebilo kadrovskega presežka. Več

  • Podreditev kot svoboda

    V Sloveniji je minimalna plača nizka. To vemo. Od časa do časa jo resda dvignejo, toda minimalno. Neznatno. Komaj. Kaj se zgodi, ko jo dvigujejo ali hočejo dvigniti, pa dobro vemo: gospodarstveniki, podjetniki in njihovi lobisti – medijski in klubski – začnejo nemudoma zganjati vik in krik ter histerično grmeti, da bodo izginila delovna mesta, da bodo propadla podjetja in da se bo povečala brezposelnost. Z eno besedo: če bomo zvišali minimalno plačo, nas čaka katastrofa. Brezno. Gospodarski zlom. Propadli bomo. Čaka nas Zujf. Postali bomo Grčija. Čaka nas trojka. Neizbežno. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Ekonomija

    Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes

    Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group. Več

  • Borut Mekina

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Ekonomija

    Zakaj so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v Nemčiji

    Začnimo s konkretnim primerom, ki je te dni razburil slovenske uporabnike družabnih omrežij. Torej: po spletu je ta mesec zakrožila za marsikoga presenetljiva primerjava med poceni nemškim in dragim slovenskim stanovanjskim posojilom. Nemška banka Commerzbank naj bi ponujala desetletno stanovanjsko posojilo, vredno sto tisoč evrov, po smešno nizki, 0,68-odstotni (efektivni) obrestni meri. Pisec sporočila je poleg – zgrožen – prilepil tudi slovenski primer, češ poglejte, kako vas nategujejo. NLB na podlagi spletnega izračuna enako posojilo ponuja po (kar) 4,03-odstotni obrestni meri. Več

  • Borut Mekina

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Pol milijona na leto

    Obstaja anekdota, ki očitno ni daleč od resnice. Gre pa takole: Ko se je Slovenija z evropsko komisijo začela pogajati o spremembi zavez glede privatizacije NLB, je v Bruselj – na direktorat za konkurenčnost – odšla ekipa, v kateri je bil tudi predsednik uprave banke NLB Blaž Brodnjak. V tisti ekipi ni bilo finančne ministrice, bila pa sta, poleg Brodnjaka, predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) in predstavnik finančnega ministrstva. Na sestanku lani spomladi je evropska komisija pričakovala predstavitev argumentov, zaradi katerih Slovenija banke ne želi prodati. A na presenečenje evrokratov predstavnik finančnega ministrstva o glavnih razlogih ni hotel govoriti, je pa zato večji del časa govoril Brodnjak. O čem? Brodnjak je predstavil predvsem argumente, zaradi katerih bi morala evropska komisija Slovenijo prisiliti, da banko proda, saj da ima sam pod državnim lastništvom tako nizko plačo, da banke niti voditi ne more. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze« 

    S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah. Več

  • Borut Mekina

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?

    Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo? Več

  • Borut Mekina

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    Mit o razvojnih inženirjih

    Kdo lahko razvije Slovenijo? Logično, to so razvojni inženirji. Že več kot deset let številni menedžerji in tudi politiki poudarjajo, da so prav oni ključ do razvoja, le »kisika« jim moramo dati. To smo zadnjič slišali minuli teden. »Okoli 20 tisoč inženirjev bi po mnenju gospodarstvenikov lahko prispevalo h gospodarskemu preboju Slovenije, a ti zaradi nizkih neto plač pogosto zapuščajo domovino,« je poročala TV Slovenija. Več

  • Vasja Jager

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Ekonomija

    Pregled leta: Samo bedaki in coini

    Damijan Merlak in Nejc Kodrič sta med najbogatejšimi Slovenci; na lestvici revije Manager sta se uvrstila na šesto in osmo mesto, njuno skupno premoženje pa je bilo ocenjeno na 234 milijonov evrov. To je bilo leta 2017, v iztekajočem se letu sta Merlak in Kodrič svoje premoženje še znatno povečala. Konec oktobra sta za vsoto, ki je ne želita razkriti – ugiba se o okoli 350 milijonih – prodala svojo spletno borzo kriptovalut Bitstamp. V zadnjem trenutku. Več

  • Borut Mekina

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Ekonomija

    Alternativna resničnost menedžerjev

    Skupno premoženje 100 najbogatejših Slovencev je, kot so ta teden izračunali v reviji Manager, letos doseglo nov rekord. Znaša 5,7 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot leto poprej. Nekaterim se je premoženje povečalo za več, drugim za manj: družini nekdanjega pidovskega mogotca Igorja Laha recimo za 38 odstotkov, Igorju Akrapoviču za 14. A še bolj zanimiva je primerjava z zaposlenimi. Njim so se namreč lani plače povečale za polovico manj, za 5 odstotkov. Več