• Borut Mekina

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Ekonomija

    Zakaj so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v Nemčiji

    Začnimo s konkretnim primerom, ki je te dni razburil slovenske uporabnike družabnih omrežij. Torej: po spletu je ta mesec zakrožila za marsikoga presenetljiva primerjava med poceni nemškim in dragim slovenskim stanovanjskim posojilom. Nemška banka Commerzbank naj bi ponujala desetletno stanovanjsko posojilo, vredno sto tisoč evrov, po smešno nizki, 0,68-odstotni (efektivni) obrestni meri. Pisec sporočila je poleg – zgrožen – prilepil tudi slovenski primer, češ poglejte, kako vas nategujejo. NLB na podlagi spletnega izračuna enako posojilo ponuja po (kar) 4,03-odstotni obrestni meri. Več

  • Paul Collier, ekonomist

    Iztiril se je, žal. Kajti kapitalizem je čudovita ureditev. Edina, ki je v 15 tisoč letih zgodovine civilizacije nenehno zagotavljala boljše življenjske razmere. Vendar ne deluje vedno zanesljivo in se je občasno iztirjal. Več

  • Borut Mekina

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Pol milijona na leto

    Obstaja anekdota, ki očitno ni daleč od resnice. Gre pa takole: Ko se je Slovenija z evropsko komisijo začela pogajati o spremembi zavez glede privatizacije NLB, je v Bruselj – na direktorat za konkurenčnost – odšla ekipa, v kateri je bil tudi predsednik uprave banke NLB Blaž Brodnjak. V tisti ekipi ni bilo finančne ministrice, bila pa sta, poleg Brodnjaka, predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) in predstavnik finančnega ministrstva. Na sestanku lani spomladi je evropska komisija pričakovala predstavitev argumentov, zaradi katerih Slovenija banke ne želi prodati. A na presenečenje evrokratov predstavnik finančnega ministrstva o glavnih razlogih ni hotel govoriti, je pa zato večji del časa govoril Brodnjak. O čem? Brodnjak je predstavil predvsem argumente, zaradi katerih bi morala evropska komisija Slovenijo prisiliti, da banko proda, saj da ima sam pod državnim lastništvom tako nizko plačo, da banke niti voditi ne more. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze« 

    S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah. Več

  • Borut Mekina

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?

    Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo? Več

  • Borut Mekina

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    Mit o razvojnih inženirjih

    Kdo lahko razvije Slovenijo? Logično, to so razvojni inženirji. Že več kot deset let številni menedžerji in tudi politiki poudarjajo, da so prav oni ključ do razvoja, le »kisika« jim moramo dati. To smo zadnjič slišali minuli teden. »Okoli 20 tisoč inženirjev bi po mnenju gospodarstvenikov lahko prispevalo h gospodarskemu preboju Slovenije, a ti zaradi nizkih neto plač pogosto zapuščajo domovino,« je poročala TV Slovenija. Več

  • Vasja Jager

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Ekonomija

    Pregled leta: Samo bedaki in coini

    Damijan Merlak in Nejc Kodrič sta med najbogatejšimi Slovenci; na lestvici revije Manager sta se uvrstila na šesto in osmo mesto, njuno skupno premoženje pa je bilo ocenjeno na 234 milijonov evrov. To je bilo leta 2017, v iztekajočem se letu sta Merlak in Kodrič svoje premoženje še znatno povečala. Konec oktobra sta za vsoto, ki je ne želita razkriti – ugiba se o okoli 350 milijonih – prodala svojo spletno borzo kriptovalut Bitstamp. V zadnjem trenutku. Več

  • Borut Mekina

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Ekonomija

    Alternativna resničnost menedžerjev

    Skupno premoženje 100 najbogatejših Slovencev je, kot so ta teden izračunali v reviji Manager, letos doseglo nov rekord. Znaša 5,7 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot leto poprej. Nekaterim se je premoženje povečalo za več, drugim za manj: družini nekdanjega pidovskega mogotca Igorja Laha recimo za 38 odstotkov, Igorju Akrapoviču za 14. A še bolj zanimiva je primerjava z zaposlenimi. Njim so se namreč lani plače povečale za polovico manj, za 5 odstotkov. Več

  • Jure Trampuš

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Prazne besede Iva Boscarola

    Enajstega oktobra je imel Ivo Boscarol, podjetnik, izdelovalec ultralahkih letal, predavanje, ki ga je pripravil ajdovski Inštitut za mladinsko politiko. Šlo je za predavanje v sklopu razprav o podjetništvu, katerih namen je sporočiti mladim, »da sta za uspeh v življenju potrebni potrpežljivost in vztrajnost« in da so v življenju pomembni »trdo delo, tveganje, znoj in negotovost«. Več

  • Vasja Jager

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Bitcoin na aparatih

    Bitcoin, z matematičnimi operacijami iz niča ustvarjeni digitalni žeton, je konec lanskega leta dosegel rekordno vrednost 19.182 dolarjev za žeton. Toda kriptovaluta, ki jo je pred slabim desetletjem zasnoval še programer pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, je postala žrtev lastnega uspeha; visoka cena je preprečila, da bi se v nakupe vključilo zadostno število novih vlagateljev, da bi cikel povpraševanja in ponudbe tekel dalje. Poleg tega je pridobivanje bitcoina – »rudarjenje« prek izkoriščanja računalnikov za izvajanje zapletenih algoritmov – postalo naporno in zamudno, države po vsem svetu pa so začele sprejemati predpise, ki so pomenili začetek regulacije domnevno anonimnih in neizsledljivih kriptovalut. Več