Urša Marn

6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Politika

Pretirana paranoja

Je skrivanje podatkov o lastnikih nepremičnin res v javnem interesu?

Direktor geodetske uprave Aleš Seliškar, ki je po mnenju informacijske pooblaščenke na internetu objavil preveč podatkov

Direktor geodetske uprave Aleš Seliškar, ki je po mnenju informacijske pooblaščenke na internetu objavil preveč podatkov
© Borut Krajnc

Zoran Janković je lastnik polovice hiše v Ljubljani, hiše v Grosupljem in solastnik zemljišča pri hiši v Ljubljani, ocenjena vrednost njegovih nepremičnin pa znaša dobrih 754 tisoč evrov. Janez Janša je lastnik polovice stanovanja v Ljubljani, hiše v Šentilju pri Velenju in počitniške hiše v Bovcu, kar je skupaj ocenjeno na dobrih 400 tisoč evrov. Gregor Virant pa je lastnik hiše v Dobu pri Domžalah, ocenjene na dobrih 290 tisoč evrov.

To je samo del podatkov, ki so jih mediji razkrili, potem ko je Geodetska uprava tik pred novim letom objavila podatke o posplošeni tržni vrednosti za več kot šest milijonov nepremičnin v Sloveniji. Javno dostopni niso postali le podatki o ocenjeni vrednosti nepremičnin, temveč tudi podatki o njihovih lastnikih. Dovolj je, da veste naslov nepremičnine, pa lahko prek spletne aplikacije ugotovite, kolikšna je njena ocenjena vrednost in poleg tega še ime, priimek in leto rojstva njenega fizičnega lastnika. Seveda so cene v registru nepremičnin, te kažejo stanje na dan 1. julija 2010, zgolj orientacijski približek in ne prava tržna vrednost nepremičnin, saj bo to še vedno določal trg, odvisno od vsakokratnih ponudbe in povpraševanja. A to ni ustavilo radovednih Slovencev, da ne bi dobesedno zavzeli spletnega portala. V prvih petih dneh po objavi podatkov so na spletni strani Geodetske uprave imeli neverjetnih 16 milijonov klikov, naval je bil celo tolikšen, da so jim odpovedali računalniki.

Preobremenjenosti seveda ne bi bilo, če dostop do podatkov o lastništvu nepremičnin ne bi bil tako zelo preprost, prav to pa je tisto, kar gre najbolj v nos informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar. Ta trdi, da spletna aplikacija razkriva čisto preveč osebnih podatkov. „Po mojem mnenju so vsi ti podatki odveč, ker noben zakon do danes ni povedal namena objave vseh teh podatkov,“ je dejala v TV-soočenju z generalnim direktorjem Geodetske uprave Alešem Seliškarjem. Glavna težava po mnenju Pirc Musarjeve pravzaprav sploh ni v tem, da so vsi podatki javno dostopni (navsezadnje nismo prva evropska država s tako odprtim sistemom, tu nas prehitevajo skandinavske države, na primer Finska, kjer so javno dostopne celo dohodninske napovedi), temveč v tem, da so dostopni na eni sami vstopni točki. Zato je že izdala odločbo, s katero od Geodetske uprave zahteva, da v treh dneh onemogoči javni dostop do imen, priimkov, stalnih naslovov in letnic rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin prek ene vstopne točke. Poleg tega je na ustavno sodišče znova vložila zahtevo po presoji ustavnosti tistega dela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost osebnih podatkov lastnikov nepremičnin. Takšno vlogo je na ustavno sodišče dala že marca lani, vendar jo je sodišče takrat zavrglo kot nepopolno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.