Knežji kamen? Ah, kam bi ga del?

Razprava o knežjem kamnu znova buri duhove. Ob kamnu, gre za ostanek rimskega stebra, naj bi bili v srednjem veku, med 8. in 10. stoletjem, na Gosposvetskem polju umeščali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Kamen je najstarejši simbol posvetne oblasti na Koroškem in ima velik simbolni pomen, saj naj bi bil postopek ustoličevanja knezov - ustoličevalec je bil kmet - oblika protodemokracije.

Zato ima za Slovence, še posebej za tiste, živeče na avstrijskem Koroškem, simbolni pomen. Toda lastijo si ga tudi Avstrijci. Tako kot lipicance. Pred dnevi sta koroška arheologa Heim Dolenz in Christian Bur prišla na dan s tezo, da je knežji kamen „postslovanskega izvora“ in nima nič opraviti s Slovani.