Marjan Horvat

20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Družba

Knežji kamen? Ah, kam bi ga del?

Avstrijska zgodovinarja zdaj trdita, da je knežji kamen postslovanski

Knežji kamen v dvorani grbov deželnega zbora avstrijske Koroške

Knežji kamen v dvorani grbov deželnega zbora avstrijske Koroške
© Borut Krajnc

Razprava o knežjem kamnu znova buri duhove. Ob kamnu, gre za ostanek rimskega stebra, naj bi bili v srednjem veku, med 8. in 10. stoletjem, na Gosposvetskem polju umeščali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Kamen je najstarejši simbol posvetne oblasti na Koroškem in ima velik simbolni pomen, saj naj bi bil postopek ustoličevanja knezov - ustoličevalec je bil kmet - oblika protodemokracije.

Zato ima za Slovence, še posebej za tiste, živeče na avstrijskem Koroškem, simbolni pomen. Toda lastijo si ga tudi Avstrijci. Tako kot lipicance. Pred dnevi sta koroška arheologa Heim Dolenz in Christian Bur prišla na dan s tezo, da je knežji kamen „postslovanskega izvora“ in nima nič opraviti s Slovani.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.