Čakali bodo, da naredijo napako

Romska družina se je iz romskega naselja preselila v vas. Sledil je krizni sestanek krajanov z eno samo točko dnevnega reda, preselitvijo romske družine. Preselitev so preprečile policija in lokalne oblasti. Ker je to v nasprotju z zakonodajo in najosnovnejšimi človekovimi pravicami. A to ni konec zgodbe, ampak šele njen začetek. Kljub temu je mogoče vnaprej napovedati razplet dogodkov. Nesoglasje je neizbežno, ena stran ga celo napoveduje. To nesoglasje bo potem dokaz neciviliziranosti romske družine in njene neprilagojenosti za življenje med večinskim prebivalstvom. In razlog za preselitev nazaj v geto.

Gre za romsko družino Hudorovac, ki je doslej živela v romskem naselju Sovinek v občini Semič, zadaj pa je kupila hišo v vasi Vranoviči v občini Črnomelj. Ko je družina začela hišo uporabljati, so se zbrali vaščani Vranovičev in zahtevali preselitev romske družine. Predsednik vaškega odbora Vinko Skala je pred predstavniki lokalnih oblasti, županjama obeh občin, predstavniki policije in kamerami razlagal stališče krajanov: »Za vso vas so moteči. Romov nočemo v vasi, razen morda kakšnih civiliziranih.« In svojim novim sosedom grozil: »Čakali bomo, da naredijo napako, potem pa vprašanje, kaj se bo zgodilo.« Prisotni na kriznem sestanku vaščanov so mu pritrjevali: »To ne spada k nam.« »Niso nam enaki.« »Če ti je cigan pred vrati non stop, to ni prijetno.« Predstavniki lokalnih oblasti in policije so jim sicer pojasnili, da zakonodaja ne omogoča preselitve romske družine. A policija je hkrati obljubila, da bo v vasi okrepila prisotnost, čeprav gre za romsko družino, ki je policija doslej ni obravnavala niti enkrat. Krajani pa so se dogovorili z županjo Semiča Polono Kambič, da bo skušala družino pregovoriti, naj se lepo vrne v romsko naselje, kamor spada. Krajani so se tudi odločili zbrati denar za odkup hiše …

Policija bo okrepila prisotnost, namesto da bi ovadila prisotne na sestanku in tudi lokalne oblasti, ki so vaščanom obljubljale, da bodo skušale doseči mirno preselitev nekaterih občanov samo zato, ker so Romi. Očitno vsi čakajo, da bodo Romi naredili napako, ne samo prebivalci Vranovičev. Potem jih bo laže preseliti. Gre za model, ki smo ga v praksi že videli.

Za takšne primere že obstaja precedenčni primer, ki se je končal s pravnomočno razsodbo. V letnem poročilu za leto 1998 ga je omenil takratni varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. V tistem primeru je pripadnik romske skupnosti kupil hišo v Jelšanah. Ko je začel hišo prenavljati, je prejel obvestilo vaške skupnosti Jelšane, v katerem so ga vaščani obvestili, da ne želijo »takšnih sprememb, kot bi se verjetno zgodile, če bi se naselili v naši vasi vi s svojo družino. Prosimo vas, da premislite o tej vaši odločitvi, kajti zaželeni pri nas niste in storili bomo vse, kar je možno po pravni poti in v naši moči, da se ne bi naselili pri nas.« Vaščani so podpisovali peticijo proti priselitvi in postavili cestne zapore. Župan Ilirske Bistrice je prebivalcem Jelšan razložil, da priselitvi ne morejo nasprotovati, a jim hkrati svetoval, naj se krajevna skupnost Jelšane z romsko družino dogovori o odkupu hiše. Epilog zgodbe je bil, da je policija ovadila vodji nasprotnikov priselitve Romov zaradi suma zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po 300. členu kazenskega zakonika, za kar sta bila leta 2002 pred okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici pravnomočno obsojena na pogojno zaporno kazen.

Pravica do svobodne izbire prebivališča je del ustavne pravice do svobode gibanja.

A kasneje so se zvrstile preselitev družine Strojan in številne druge zgodbe, povezane z nasprotovanjem preselitvam Romov v »slovenske« vasi. Z nasprotovanjem obojih, lokalnega prebivalstva in lokalnih oblasti, pogosto z roko v roki in predvsem nesankcionirano. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v poročilu za leto 2008 temu namenila posebno poglavje Sistemska segregacija Romov v posameznih občinah. V njem je posebej omenila primer poskusa preselitve romske družine iz občine Novo mesto v občino Žužemberk, ki ni uspela, ker se je župan slednje odločil, da bo občina to in podobne preselitve preprečila, saj so imeli z Romi »v preteklosti preveč problemov«. Župan je vsem morebitnim interesentom za nakup nepremičnin, seveda tistim romske narodnosti, tudi sporočil, da bo občina pri takšnem poskusu nakupa nepremičnine uveljavila in s tem zlorabila predkupno pravico.

Vse to, čeprav je pravica do svobodne izbire prebivališča del ustavne pravice do svobode gibanja. Ta pa sodi med najosnovnejše človekove pravice, kot so pravica do življenja, pravica do svobode mišljenja, vere in vesti, pravica do enakosti pred zakonom … Zaradi tega nihče nikomur ne more odreči pravice do izbire prebivališča zaradi drugačne narodnosti, rase ali vere ali katerekoli druge osebne okoliščine.