Čiščenje ožje in širše domovine

Pred dnevi je Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula s podpisi nekaj uglednih profesorjev protestiralo proti „Javnemu razpisu za izvedbo prostovoljnega vračanja tujcev iz Republike Slovenije in programa reintegracije“. Glede na to, da gre za evropsko podprt projekt, podpisnike skrbi, da je politika v EU in z njo tudi v Sloveniji „pokleknila pred tistimi političnimi silami, ki si prizadevajo svoj svet očistiti vseh nezaželenih tujcev“.

Skrb ni odveč. Razpis, ki je namenjen predvsem nevladnim organizacijam, je v svojem bistvu zelo sporen. Je del širše evropske politike zadnjega časa, ki priseljevanju, multikulturnosti in vključujoči azilni politiki že dolgo ni več naklonjena. Ni pa nekaj novega. Vlada takšne razpise pripravlja že od leta 2008, ko se je začel izvajati Večletni program 2008-2013 Evropski sklad za vračanje. Ta program je bil posledica strožje evropske politike vračanja tujih državljanov, ki jo je evropski parlament sprejel maja 2007. Tedanja slovenska vlada, premier je bil Janez Janša, se je kmalu za tem zavezala, da bo izvajanje te politike uveljavila tudi v Sloveniji. Omenjeni program vračanja tujcev, podpisal ga je notranji minister Dragutin Mate, je vlada potrdila 20. novembra 2008. Torej le dan pred potrditvijo Pahorjeve vlade v državnem zboru. Ker se že toliko govori o sprejemljivih in nesprejemljivih tekočih poslih vlade, gre za šestletni program z zaključeno finančno konstrukcijo 9,8 milijona evrov, od katerih mora Slovenija kriti 25 odstotkov.

Glede na to, od kod prihaja glavnina denarja za vračanje tujcev, ni dvoma, da ne gre za kako slovensko posebnost, pač pa za vseevropski projekt. Si je pa znotraj njega s programom cilje zastavila tudi Slovenija. In kot „posebna prednostna naloga“ se v programu omenja prostovoljno vračanje državljanov tretjih držav. Tega Slovenija oziroma notranje ministrstvo ali, še točneje, policija izvaja ob pomoči nevladnih organizacij, ki se prijavijo na razpis, kot je bil letošnji. Ciljna skupina, torej „plen“, so državljani tretjih držav, ki „ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje v Sloveniji“. Predvsem gre za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova in Albanije. Teh pa je z vsakim dnem krize več, ker je delovnih mest za te delavce vse manj. A ne zato, ker bi za nekatere najbolj nezaželene oblike dela poprijeli tudi Slovenci, pač pa zato, ker je delovna mesta odnesla kriza. Gotovo bo letos „ulov“ še posebej dober.