Slovensko izzivanje

Hrvaška policija je v začetku aprila sporočila, da je slovenska vojaška ladja Ankaran 21 vplula v hrvaške teritorialne vode. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi bila vojaška ladja vplula kar pet navtičnih milj globoko v hrvaške ozemeljske vode, zaradi česar je Hrvaška od Slovenije zahtevala pojasnilo. Gotovo upravičeno, saj bi vplutje vojaške ladje v teritorialno morje druge države na lestvici incidentov, ki se začne z ribiškimi in s policijskimi čolni, pomenilo eno hujših izzivanj. A zunanji minister Karl Erjavec je odgovoril, da incidenta ni bilo in da je bila slovenska vojaška ladja ves čas v slovenskih teritorialnih vodah.

Pri tem je tudi ostalo in incident je bil kmalu pozabljen. A ker smo zaradi pomembnosti primera in zaradi neprijetne zgodovine insceniranih incidentov med državama vendarle želeli ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo tisti dan, smo na obrambno ministrstvo poslali več vprašanj. Žal so se v Slovenski vojski ob tem zavili v molk; odločili so se, da informacij, ki so bile že objavljene, ne bodo več »širili in dopolnjevali« in da nam natančnega položaja vojaške ladje ne bodo sporočili. Največ, kar smo lahko izvedeli, je bilo, da je vojaška ladja Ankaran 5. aprila zjutraj med 8.40 in 10.30 na redni plovbi v skladu z ukazom poveljnika ladje in skladno z načrtom plovbe plula v »južnem delu slovenskih teritorialnih voda«, hrvaškim teritorialnim vodam pa naj bi se bila približala »na 2,1 navtične milje, upoštevajoč vojaško navtično karto iz leta 2007«.

Ker nam iz Slovenske vojske načrta plovbe niso hoteli poslati, saj gre »za operativni dokument vojaške enote, ki so ga pripravili za interno uporabo in za natančno določeno urjenje, ki so ga izvajali v slovenskih teritorialnih vodah,« in ker nam niso želeli poslati niti vojaške karte, smo se obrnili na geodetsko upravo. Tam so nam pojasnili, da vojaških geodetskih kart sicer ne izdajajo, da pa je »topografska vsebina na vojaških kartah enaka kot na državnih«. Tako so nam poslali karto iz leta 2008, kjer je morska meja določena »na osnovi Uredbe o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije« iz leta 2006 in ki naj bi bila tudi podlaga za že omenjeno vojaško karto iz leta 2007.

Za zadnji morski incident je odgovorna Slovenija, ki bo pred arbitražnim sodiščem skušala sodnike prepričati z utemeljitvijo, da se Hrvaška ne drži dogovorov.

Omenjena uredba je seveda nastala v času prve Janševe vlade, kot protest proti hrvaškemu pravilniku o mejah ribolovnega območja. Slovenija, ki je dotlej opozarjala, da Hrvaška s svojimi enostranskimi akti prejudicira mejo na morju, je s tisto uredbo naredila enako potezo, to pa so mnogi tedaj kritizirali. A v konkretnem primeru je še pomembnejše nekaj drugega: v skladu z omenjeno karto »južni del slovenskih teritorialnih voda« pomeni, da je bila slovenska vojaška ladja po geografski višini tam nekje pri Umagu. Torej globoko na morskem območju, ki velja za sporno in na katerem bi se obe državi morali sporom izogibati.

Morska meja med Slovenijo in Hrvaško resda še ni določena, a po mednarodni konvenciji o pravu morja v takšnih primerih začasna meja v zalivih teče po sredini. Jasno seveda je, da Slovenija te meje ne priznava. Toda arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki v preambuli določa, da sta ga državi podpisali »ob potrditvi zavezanosti k mirnemu reševanju sporov v duhu dobrososedskih odnosov«, državi zavezuje, da se »vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrile ali ogrozile delo arbitražnega sodišča«. Incidentov na morski meji s Hrvaško zadnja leta ni bilo. Zadnja dva meseca pa se prijateljski odnosi med sosedama spet kvarijo.

Za to – za zadnji morski incident – je odgovorna Slovenija. Ki bo pred arbitražnim sodiščem skušala sodnike med drugim prepričati z utemeljitvijo, da se Hrvaška ne drži dogovorov.