Staš Zgonik

15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Politika

Ko ekonomija posili ekologijo

Nižanje standardov varovanja okolja zaradi konkurenčnosti

Janez Janša javno zagovarja naravo, a njegova vlada z zakonskimi ukrepi znižuje standarde za varovanje okolja

Janez Janša javno zagovarja naravo, a njegova vlada z zakonskimi ukrepi znižuje standarde za varovanje okolja
© Marko Pigac

„Brezbrižno izčrpavanje naravnih virov bo onemogočilo kakovostno življenje prihodnjim generacijam. Negativne posledice našega ravnanja nas vsak dan opominjajo, da tako ne moremo več nadaljevati.“ Te jasne in modre besede je ob letošnjem dnevu Zemlje zapisal premier Janez Janša. Potem pa so na dnevni red vlade prišli ukrepi za oživitev gospodarstva. In desant na okolje.

V kratkem, ko (in ne če) bo državni zbor potrdil predloge vlade, se bodo na slabše spremenili trije pomembni zakoni, katerih naloga je ohranjanje naravnih virov in okolja. Vse bodo poslanci obravnavali po skrajšanem postopku, brez javne razprave. In vse spremembe bodo izpeljane z namenom nižanja stroškov gospodarstva na račun okolja.

Prvi je zakon o kmetijskih zemljiščih, katerega veljavno različico je državni zbor sprejel pred enim letom in v katerega so prvič vključeni ukrepi za zajezitev izgube najboljših kmetijskih zemljišč. Zakon predvideva, da morajo investitorji ob pridobitvi gradbenega dovoljenja plačati nadomestilo za izgubo kmetijskih zemljišč, ki jih nameravajo pozidati. Nadomestilo za pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč je res zelo visoko in seže do 25 evrov na kvadratni meter, a namen zakona je prav usmerjati gradnjo na degradirana zemljišča in zemljišča, ki že v osnovi niso najprimernejša za kmetijsko dejavnost. Koalicija, razen SLS, zdaj predlaga odpravo tega nadomestila, češ da slabi konkurenčnost in odganja investitorje. Čeprav v koalicijski pogodbi govorijo o pomembnosti samopreskrbe s hrano, ki je na primer po najnovejših podatkih pri zelenjavi zgolj 37-odstotna. In kljub dolgoletnemu opozarjanju strokovnjakov, da Slovenija z 800 kvadratnimi metri obdelovalnih površin na prebivalca ne dosega niti tretjine povprečja EU in da še ta skromna zemljišča pospešeno prekrivamo z betonom.

Drugi zakon, ki ga čaka sprememba, je krovni zakon o varstvu okolja. Predlagane spremembe med drugim podvajajo trajanje veljavnosti okoljskih dovoljenj za manjše industrijske onesnaževalce, najbolj simptomatična pa je predlagana sprememba v zvezi z emisijskimi kuponi za izpuste CO2. Po zdaj veljavnem zakonu bi morali konec letošnjega leta neporabljene kupone, ki jih je Slovenija dobila po evropski trgovalni shemi, razveljaviti in s tem zmanjšati razpoložljivost dovoljenj za onesnaževanje. „Takšna rešitev pa narodnogospodarsko ni utemeljena, saj so emisijski kuponi finančno premoženje države. Zaradi tega jih je ekonomsko upravičeno seveda prodati,“ piše v obrazložitvi predloga. Ker imajo kuponi na trgu svojo ceno, je vlada pač zavohala denar.

Tretji zakon na tnalu je zakon o vodah, spremembe pa predvidevajo poenostavitev postopkov za rabo vodnih virov in uvedbo izjem glede doseganja predpisanih okoljskih ciljev. Skratka, v vseh opisanih primerih se znižujejo že uveljavljeni standardi varovanja okolja. To je bistvo ukrepov za oživitev gospodarstva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.