Staš Zgonik

 |  Mladina 32  |  Družba

Vojna cepiv

Neokusni boj farmacevtov na plečih deklic

Eno izmed konkurenčnih cepiv proti okužbam z virusi HPV

Eno izmed konkurenčnih cepiv proti okužbam z virusi HPV
© Dimitrios Papadopoulos / The Quebec Press

Bliža se novo šolsko leto, četrto, v katerem bodo imele šestošolke možnost brezplačnega cepljenja proti okužbam z virusi HPV. Prva tri leta je bilo jasno, da bodo cepljene s cepivom Gardasil, ki ga izdeluje farmacevtska družba Merck, Sharp & Dohme (MSD), tokrat pa je proizvajalec cepiva še neznan. Prejšnji minister za zdravje Dorjan Marušič je namreč spremenil program cepljenja tako, da je dal možnost tudi proizvajalcu konkurenčnega cepiva Cervarix, družbi GlaxoSmith&Kline (GSK).

Čeprav imata obe cepivi enak namen - preprečevati raka in predrakave spremembe na materničnem vratu -, pa ima Gardasil še dodano vrednost. Varuje namreč tudi pred nekaterimi drugimi bolezenskimi stanji, ki jih povzroča HPV, npr. pred predrakavimi spremembami zunanjega spolovila in genitalnimi bradavicami. Ob oblikovanju prvotnega programa cepljenja proti virusom HPV iz leta 2009 so strokovnjaki dali prednost širši zaščiti, ki jo ponuja Gardasil, GSK na razpisu sploh ni mogel sodelovati. Letos je drugače, in postopek izbire se že neokusno zapleta.

Na prvem razpisu v začetku junija je zmagal MSD z Gardasilom. Ob tem, da ponuja širšo zaščito, je ponudil tudi boljšo ceno za odmerek - 38 evrov. GSK je za odmerek želel 55 evrov. Po vseh merilih je MSD torej oddal boljšo ponudbo, a so se pri GSK kljub temu pritožili na Državno revizijsko komisijo. In uspeli. Z argumentom, da je bila v razpisu prevelika teža pripisana preprečevanju genitalnih bradavic. „Če bi GSK želel dobiti razveljavljeni razpis, bi moral ob predpostavki, da je cena konkurenčnega cepiva 37,7 evra, za svoje cepivo ponuditi ceno 21,8 evra,“ so takrat v sporočilu za javnost zapisali pri GSK in izrazili prepričanje, da je tako velika razlika diskriminatorna.

Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je ob upoštevanju pripomb državne revizijske komisije še isti mesec pripravil nov razpis. MSD je ostal pri ponudbi 37,7 evra za odmerek. GSK pa je ponudil „diskriminatorno“ ceno 22 evrov za odmerek. Čeprav pri GSK to zanikajo, je precej razširjeno prepričanje, da so se na prvi razpis, za katerega so pričakovali, da bo zaradi njihove pritožbe razveljavljen, z nekonkurenčno ceno 55 evrov prijavili zgolj zato, da so lahko izvedeli za ceno, ki jo bo ponudil MSD, in da so na njeni podlagi lahko izračunali ceno, ki jo morajo ponuditi za uspeh na ponovljenem razpisu. A še preden bi IVZ lahko vnovič izbiral med ponudbama, sta se na razpis pritožila kar oba, tako GSK kot MSD. Prvi z argumenti, da so dodatne koristi Gardasila v razpisnih pogojih precenjene, drugi pa obratno, da so podcenjene. In IVZ je razpis razveljavil. Novega naj bi pripravili v prihodnjih tednih.

Pričakovani zaslužek od cepiva sicer v Sloveniji ni ravno velik in na leto ne preseže milijon evrov, pomembneje je to, da je Slovenija referenčna država za številne vzhodne države. Slovenska izbira lahko pomembno vpliva na izbire drugih, precej večjih držav.

Taka praksa farmacevtskih podjetij zagotovo ne prispeva k zaupanju ljudi vanje in v izdelke, ki jih ponujajo. Sploh ko gre za cepiva, res ni primerno, da farmacevti dajejo vtis, da jim ni popolnoma nič mar za ljudi, temveč zgolj za dobiček. Cepljenje je že tako nenehno na udaru „zaskrbljenih staršev“, ki ne verjamejo oglaševanim koristim in opozarjajo pred domnevno velikimi tveganji cepljenja.

Nedavno smo tako po elektronski pošti spet dobili eno mnogih tovrstnih pisem, ki ob navajanju nekredibilnih virov straši pred smrtno nevarnostjo cepiv proti virusom HPV. Med njimi na primer navaja primer 14-letne britanske deklice, ki se je leta 2009 zgrudila in umrla le nekaj ur po cepljenju proti tem virusom. Seveda se je že dan zatem izkazalo, da je smrt povzročil s cepljenjem nepovezan tumor v prsih.

Nasploh so stranski učinki cepljenja z obema cepivoma primerljivi z drugimi cepivi. V Sloveniji je bilo lani pri nekaj tisoč cepljenjih prijavljenih 18 neželenih učinkov, vsi so izzveneli najkasneje v nekaj dneh. Cepivi sta, poudarjajo strokovnjaki, tako varni kot tudi učinkoviti. Iz Avstralije, ki je prva uvedla brezplačno cepljenje in kjer so cepili že 15 generacij žensk, že poročajo o opaznem upadu bolezenskih stanj, povezanih z virusi HPV.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.