Peter Petrovčič

17. 8. 2012  |  Mladina 33  |  Politika

Praznične prioritete

Zdaj je predvsem čas za razprave o totalitarizmih

Vid KSlovesnost ob 70. obletnici ustanovitve prve vaške straže v Šentjoštu

Vid KSlovesnost ob 70. obletnici ustanovitve prve vaške straže v Šentjoštu
© Vid Klančar

Pretekli teden so se tri največje bonitetne hiše Fitch, Moody’s in Standard & Poor’s odzvale na ukrepe slovenske vlade za ustavitev zniževanja bonitetnih ocen. In ponovno znižale bonitetno oceno naše države. Vlada pa je sklenila, da bo odslej v Sloveniji 23. avgust evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Gre za datum in predlog praznika, ki izhaja iz resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je spomladi 2009 sprejel evropski parlament. Resolucija, sicer v evropskem parlamentu sprejeta z veliko večino, pa po začetnem navdušenju potem ni bila vsesplošno sprejeta. Predlagali so jo poslanci držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so želeli tako doseči obsodbo komunizma, čeprav je bila njihova tedanja skupna država med drugo svetovno vojno v pravem trenutku vendarle na pravi strani. Na predlog resolucije, da države članice Evropske unije ta dan zaznamujejo kot dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, se je v dobrih treh letih odzvalo sedem od sedemindvajsetih članic EU, in sicer Litva, Latvija, Estonija, Bolgarija, Madžarska, Poljska in Švedska. Slovenija je osma.

Da se 23. avgust razglasi za takšen dan spomina, je sicer, takrat še v opoziciji, zdaj vladajoča opcija predlagala že ob sprejetju resolucije v evropskem parlamentu. Vendar se poslanci državnega zbora niso mogli zediniti o tem, da v slovensko notranje pravo sprejmejo podobno ali kar neposredno evropsko resolucijo, in so se z njo samo seznanili. Podobno niti danes v državnem zboru ni soglasja o resoluciji ali razglasitvi 23. avgusta za državni praznik. Zato je praznovanje dneva spomina na žrtve totalitarizmov s sklepom odredila kar vlada. Uradno na predlog komisije za izvajanje zakona o popravi krivic, ki pod to vlado skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo (tudi center je razglasitev dneva spomina podprl) pripravlja strokovne podlage za ideološki boj. Ali kot bi dejala Spomenka Hribar: „Študijski center brklja samo po krivdi komunizma, o protikomunistični strani ne pove ničesar. Njim ni za raziskavo, njim gre za razkol.“

Na bonitetne agencije, za katere so pred volitvami obljubljali, da jih bodo prepričali s svojim ravnanjem, sklep vlade pričakovano ni napravil velikega vtisa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.