Angela Merkel: še pet let krize

Nemška kanclerka Angela Merkel napoveduje, da bo kriza v območju evra trajala še najmanj pet let

Upanje, da bo krize v območju evra mogoče konec že čez leto ali dve, je očitno splahnelo tudi nemški kanclerki. Angela Merkel je namreč na deželnem kongresu Krščansko demokratske unije (CDU) v Sternbergu povedala, da je sicer Evropa na dobri poti, da pa bo ne glede na to za izhod iz dolžniške krize območja evra potrebnih še pet let ali več. »Kdorkoli misli, da bo kriza minila v letu ali dveh se moti. Zdržati moramo še pet let ali več,« je dejala Merklova. 

»Veliko vlagateljev ne verjame, da lahko v Evropi izpolnimo svoje obljube,« je izjavila nemška kanclerka in dodala: »Pokazati moramo strogost, da bi prepričali svet, da se izplača vlagati v Evropo.« Podatki, ki so bili objavljeni včeraj, kažejo, da se je proizvodni sektor v evrskem območju znova skrčil, že 15. mesec zapovrstjo. Proizvodni sektor je bil sicer tisti, ki je po zadnji recesiji pomagal obnoviti evrsko območje, vendar pa je upad gospodarske aktivnosti, ki se je sicer začel v manjših državah, zdaj zajel tudi Nemčijo in Francijo. »Proizvodnji sektor je zadnje četrtletje leta 2012 začel z razočaranjem, upadanje pa se je pospešilo. Tudi podatki po državah kažejo bolj črno sliko. Slabost obrobja sedaj dopolnjuje z upadanje v nekdanjem močnem središču okoli Francije in Nemčije,« je ocenil Chris Williamson, vodilni ekonomist podjetja Markit.

Merklova se bo sicer pred ključnim vrhom EU 24. in 25. novembra srečala z vrsto evropskih voditeljev. V sredo bo nagovorila Evropski parlament, nato pa se bo sestala z britanskim premierom Davidom Cameronom, od katerega je parlament zahteval, da se zavzame za zmanjšanje proračuna EU. Nemčija se zavzema za proračun v višini 1 odstotka bruto družbenega proizvoda članic. Vendar tudi v Veliki Britaniji gospodarske napovedi ne kažejo najbolje, zato bo v Cameronu Merklova znova naletela na težavnega sogovornika. Britanska gospodarska konfederacija (CBI) je namreč pravkar potrdila napovedi o slabi rasti britanskega gospodarstva v prihodnjih letih. 

Počasna gospodarska rast naj bi bila v prihodnjih letih 'nestanovitna' in naj bi postala stalnica, ki bo trajala »še leta« in to klub temu, da se bo Velika Britanija verjetno izognila recesiji z dvojnim dnom«. Majhna rast gospodarstva se pričakuje še najmanj dve leti po letošnjem skrčenju. Nacionalni institut za gospodarska in socialne raziskave namreč ocenjuje, da se bo gospodarstvo v Veliki Britaniji leta 2012 skrčilo za 0,5 odstotka. Dvoodstotna rast, ki bi sledila temu obdobju pa naj bi bila označena celo kot 'zelo zdrava' v primerjavi s prejšnjimi desetletji, ko so bile običajne precej višje stopnje rasti gospodarstva. V letu 2013 se pričakuje 1,4 odstotna rast britanskega gospodarstva, leta 2014 pa naj bi se rast dvignila na okoli 2 odstotka.

Pri vsem tem pa je pravzaprav najbolj presenetljivo to, s kakšno vztrajnostjo vodilni evropski politiki še naprej vztrajajo pri receptih, ki so se pokazali kot zgrešeni. »Če je gospodarstvo v globoki depresiji in so obrestne mere že blizu ničle, potem zniževanje obrestnih mer ne bo nikakršna protiteža. Gospodarstvo bo samo potonilo še globlje v depresijo – to pa bo zmanjšalo prihodke in onemogočilo, da se bi ustvarilo dodatno zmanjšanje deficita. Torej, celo če bi nas skrbela potencialna izguba zaupanja ali proračunsko stanje na dolgi rok, bi ekonomska logika kazala k temu, da bi varčevanje moralo počakati - in da bi morali imeti tako načrte za zmanjšanje porabe kot za dolgoročno povečanje davkov, da pa ne enega ne drugega ne bi smeli uvajati vse dokler se gospodarstvo ne bi okrepilo,« piše v svoji najnovejši knjigi Končajmo s to depresijo takoj univerzitetni profesor in Nobelov nagrajenec za gospodarstvo Paul Krugman.

Po njegovem mnenju je ves koncept varčevanja preprosto napačen. »Zagovorniki varčevanja zavračajo to logiko in vztrajno zahtevajo takojšnje zmanjševanje porabe zaradi vračanja zaupanja v tržišče ter trdijo, da bo to vrnjeno zaupanje privedlo do tega, da bo varčevanje privedlo do rasti, ne pa do slabitve gospodarstva. Tako pridemo do druge skupine argumentov, ki se nanaša na posledice varčevanja glede na proizvodnjo in zaposlenost v gospodarstvu, ki je soočeno z depresijo. Izjave Jeana Clauda Tricheta, ki je bil na čelu Evropske centralne banke do jeseni leta 2011, slonijo na izredno optimistični – in izredno neumni – doktrini, ki je leta 2010 prevladovala na vseh važnejših položajih.Po tej doktrini je neposredna posledica zmanjševanja državne porabe padec povpraševanja in če vse drugo ostane isto, ta padec pripelje do ekonomske krize in padca nezaposlenosti. Vendar naj bi zaupanje v tržišče več kot kompenziralo te neposredne negativne posledice, so menili Trichet in njemu podobni. Že pred časom sem to doktrino imenovan 'čarovnija zaupanja' in zdi se, da ta naziv opisuje njeno bistvo,« ostaja do varčevalnih ukrepov - ki se jih očitno ne bomo rešili še najmanj pet let – še naprej kritičen ameriški ekonomist Paul Krugman.

Vendar pa evropski politiki, skupaj s predsednikom slovenske vlade, še naprej raje stopajo po poti, ki jo je začrtala Angela Merkel, vse po znanem, le časom nekoliko prilagojenem reku – od recesije do depresije, vse do končne zmage!