Naj bo luč!

Osvetlitev bivalnega ali delovnega prostora je danes tako rekoč samoumevna. Pritisnemo stikalo, na stropu se prižge luč, in to je to. Če osvetlitev ni prešibka ali premočna, ne razmišljamo kaj dosti o vplivu razsvetljave na naše počutje. Pa bi morali. Svetloba namreč ni samo vizualno orodje, je veliko bolj pomembna, kot si mislimo. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem, in naše ravnanje z umetno svetlobo ne vpliva samo na naše dojemanje prostorov, ampak tudi neposredno na naše umske in telesne sposobnosti ter počutje.

Svetloba in ugodje

Ob lepo oblikovanih prostorih ali všečnih slikah v različnih katalogih velikokrat opazimo samo predmete in pohištvo, ne opazimo pa svetil in osvetlitve, ki so nujni za dobro oblikovan prostor. Pri osvetlitvi prostora se viri svetlobe načeloma delijo na tri osnovne skupine: ambientalno osvetlitev, osvetlitev za dogajanja ali aktivnosti ter svetlobne poudarke. Večina se pri opremljanju doma ustavi pri splošni, ambientalni osvetlitvi, pa še ta je omejena na luč sredi stropa v vsaki sobi. Kar je pogosto napaka. Splošna osvetlitev včasih deluje bolje, kadar je razpršena in ne meče ostrih senc. Tako se velikokrat uporabljajo linije luči, ki s svetlobo »operejo« celo stensko površino, ali pa luči, ki osvetlijo velik del stropa. Z uporabo odboja celoten strop ali steno spremenimo v veliko svetilo.

Pri osvetlitvi za aktivnosti se pogosto omejimo na nočno bralno lučko ali pa na lučko za delovno mizo. Pozabljamo pa na druge aktivnosti, ki zahtevajo drugačno ureditev: večerno gledanje televizije, priprava hrane in kuhanje, ličenje, branje, igra … vse to so dejavnosti, ki potrebujejo primerno svetlobo in primerna svetila.

Osvetlitveni poudarki so najbolj zapostavljeni, čeprav prav ti ločijo običajni prostor od izjemnega. S pravilnimi osvetlitvenimi poudarki lahko naredimo nekatere elemente bolj, nekatere pa manj opazne. Tako lahko skrijemo problematična mesta v prostorih in poudarimo tisto, kar nam je pri srcu – knjižno polico, notranjost vitrine, sliko.

Seveda je za vsako od teh skupin na voljo več vrst in več modelov svetil; če bi poskušali našteti vse, bi nam zmanjkalo prostora. Ko boste razmišljali o opremi svojega doma, torej razmislite, kako boste zagotovili splošno svetlobo, katere aktivnosti potrebujejo dodatno osvetlitev ter kaj želite poudariti in kaj skriti v vašem domu. Poleg tega pomislite tudi na to, da želimo videti svetlobo in ne svetilo – prav je, da izpostavimo samo nekaj luči, preostale pa čim bolj učinkovito skrijemo ali potisnemo v ozadje.

Ob umeščanju svetil in svetlobe se je treba tudi zavedati, da je prav tako kot svetloba pomembna tudi senca. Preveč svetlobe lahko ustvari prostor, ki je »presvetljen« in se v njem uporabnik ne počuti dobro. Še več, s previdno in delno osvetlitvijo lahko majhne prostore vizualno povečamo – a ta učinek se izgubi, če ne pustimo nekaj prostora senci. Prav tako se je treba zavedati, da je svetloba čustveno orodje. Izbira moči, barve in tipov svetil lahko ustvari prostor, ki je živahen ali umirjen, prostor za delo ali sprostitev … veliko tega je odvisno od tehničnih podrobnosti.

Zadnji eksperimenti kažejo, da smo najbolj produktivni, če se barva svetlobe v našem okolju spreminja – iz jutranje rumenkaste v belo opoldansko.

Tehnika in počutje

Treba se je zavedati, da vsako svetilo oddaja drugačen spekter svetlobe. Če poenostavimo, je Sončeva svetloba sestavljena iz svetlobe mnogih valovnih dolžin, kar lahko vidimo v mavrici, ko se svetloba razbije skozi dežne kaplje v zraku. Podobno je pri lučeh. Nekatere so bolj nagnjene k modremu delu svetlobnega spektra (kot na primer fluorescenčne luči), nekatere pa k rumenemu delu (žarnice z nitko). Pravilno razumevanje spektra svetlobe je nujno za oblikovanje dobre osvetlitve.

Za primer vzemimo velike samopostrežne trgovine. Se vam je kdaj zgodilo, da ste v mesnici zagledali kos mesa, na pogled živ in rdeč, ko pa ste ga prinesli domov, ste doživeli razočaranje? Ali pa ste med zelenjavo opazili paradižnike in solato, ki so bili videti ravnokar pobrani z njive, doma pa so bili le še bleda senca podobe v trgovini? Za to gre zahvala natančno preučeni osvetlitvi v trgovini, ki je na vsakem oddelku prilagojena tako, da izdelki kar najbolj izstopajo. Na oddelku s sadjem in zelenjavo se nagiba k modremu delu spektra, zaradi česar je barva zelenjave videti mnogo lepša. Ob naslednjem obisku supermarketa bodite pozorni na luči in poskusite recimo pogledati kos mesa pod svetlobo na oddelku za kruh. Videz vara.

Spekter pa ni pomemben samo za osvetlitev predmetov, ampak tudi za počutje ljudi. Podnevi svoj spekter spreminja tudi sonce. Opoldansko sonce je neusmiljeno belo, jutranje in večerno pa je rdečkasto, rumeno. Zato ne moremo ustvariti prostora za večerno sproščanje z belo svetlobo ali pa učinkovitega delovnega prostora z medlimi, rumenimi žarnicami. V obeh primerih se naši možgani neposredno odzovejo na svetlobo, ki jo zaznavajo, ter ji skušajo prilagoditi svoje delovanje.

Osvetlitev in delo

Zadnja dognanja o vplivu svetlobe na možgane in produktivnost močno vplivajo na organizacijo in osvetlitev delovnih mest. Poleg tega da se naši možgani opazno odzivajo na svetlobne razmere, se je treba zavedati, da je naš odziv do neke mere programiran. Telo tako pričakuje zjutraj »rumenkasto« in opoldne »belo« svetlobo. Prehod iz jutranjega mraka v delovni prostor, osvetljen z neonskimi lučmi, tako pomeni znaten šok. Zadnje raziskave kažejo, da smo najbolj produktivni, če se barva svetlobe v našem okolju spreminja – iz jutranje rumenkaste v belo opoldansko. Seveda je to najlažje doseči z dnevno svetlobo in dnevna osvetlitev, podprta z umetno, je najboljša kombinacija za izboljšanje produktivnosti zaposlenih. Čez dan je na voljo dnevna svetloba, zvečer ali ob temnih dnevih pa povečamo produktivnost (tudi globoko v čas zimskega somraka) z dodajanjem bele svetlobe.

Ni pa vse zgolj v barvi, ampak tudi v podrobnostih spektra. Fluorescenčne luči oziroma neonke, kot jim pravimo (čeprav že dolgo ne vsebujejo neona), so se v zadnjih desetletjih uveljavile kot prva izbira pri osvetljevanju delovnih mest, izobraževalnih prostorov in nakupovalnih središč. Težava je, da je svetlobni spekter, ki ga oddajajo, neenakomeren. Oddajajo posamezne valovne dolžine, ki jih človeško oko zmeša in zazna kot belo svetlobo, čeprav gre samo za približek. A čeprav naš um vidi belino, je oko še vedno sposobno zaznati, da ni prisoten celoten svetlobni spekter. Zaradi tega veliko ljudi ne prenaša dobro fluorescenčnih luči in ima mnogo raje klasične žarnice.

Energije in ekologija

Izbira svetila ni povezana samo z estetiko in počutjem, ampak tudi z ekologijo. Razsvetljava je eden izmed pomembnih porabnikov energije v stavbi; in ravno tako kot na drugih področjih gradnje je tudi tu cilj prihraniti energijo in seveda denar. V ta namen je Evropska unija prepovedala klasične žarnice in razvoj usmerila v fluorescenčne žarnice, ki porabijo dve tretjini manj energije. Ker pa imajo fluorescenčne žarnice težave z oddajanjem pravega spektra in recikliranjem (vsebujejo namreč živo srebro in fosfor), se na trgu pojavlja nova alternativa – LED-svetila. Poznamo jih predvsem kot zelo močne, zelo bele in ne nazadnje tudi kot razmeroma drage luči, katerih spekter je najbližji dnevni svetlobi, porabijo izredno malo energije in imajo izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi bele svetlobe se mnogim zdijo neprimerne, da bi jih imeli doma ali na delovnem mestu. A se pospešeno razvijajo, in glavni proizvajalci že ponujajo LED-svetila ne samo v »rumenkasti« barvi, kakršnih smo navajeni iz časov žarilnih nitk, ampak tudi spremenljiva svetila – taka, katerih barvo in intenziteto lahko prilagodimo trenutnim potrebam.

Ko razmišljamo o osvetlitvi, samo žarnica in stikalo nista dovolj, ampak je to zahtevno oblikovalsko in tehnično področje – tudi če ne zaidemo v specialistična področja, kot je razsvetljava galerij ali dvoran. Predvsem se je pri oblikovanju domačega prostora treba zavedati, da je res kakovosten prostor nemogoče zagotoviti brez razmišljanja o osvetlitvi. Prav tako je nemogoče pričakovati od zaposlenih, da bodo kreativni in delovni pod sojem utripajočih, deset let starih fluorescenčnih luči. Razmislite sami, poigrajte se s svetili, če pa imate pred seboj res zahtevno nalogo ali pa želite vrhunski rezultat, je najbolje, da se obrnete na strokovnjake. Večina prodajalcev svetil danes ponuja tudi storitve načrtovanja, v Sloveniji pa je tudi nekaj poklicnih načrtovalcev osvetlitve, ki vam bodo pri vaših pomembnejših načrtih zagotovo pomagali.