Ogrevanje individualnih hiš

Živimo v deželi, kjer moramo bivalne prostore pozimi ogrevati, poleti pogosto hladiti, ves čas pa potrebujemo toplo sanitarno vodo. Potrebe po toplih prostorih in vodi zadovoljimo z različnimi energenti. Razen nekaterih srečnežev, ki si drva lahko pripravijo sami, si jih moramo vsi drugi kupiti. Stalno zviševanje cene kurjave in s tem tudi stroškov, ki jih moramo pokriti iz družinskega proračuna, je razlog, da je začela energetska revščina trkati na številna vrata. Vsako gospodinjstvo v hiši ali bloku plačuje stroške tudi za osvetljevanje prostorov, kuhanje, gospodinjske aparate, gospodarske stroje ... Stroške je mogoče krepko znižati z ukrepi v dveh smereh. Prva je toplotna izolacija oboda stavbe, druga je povezana z ogrevalnim sistemom. Z izvedbo učinkovitih energetskih ukrepov se znižajo stroški, ti ukrepi pa prispevajo tudi k manjšemu obremenjevanju okolja in izboljšujejo kakovost bivanja.

Premislek pred akcijo

Pred izvajanjem manjših ali večjih energetskih izboljšav pri stavbi, ki že stoji, pa tudi pri gradnji nove hiše je treba vse dobro preudariti. Najboljše rezultate dosežemo s pravilno izvedbo kakovostnega načrta in z rednim vzdrževanjem. Pri optimalni usklajenosti se z energetskim varčevanjem povečuje ugodje bivanja. Če govorimo o neučinkoviti rabi energije, je ena od pasti, v katere se lahko ujamemo, izbira energenta. Kdor bo upošteval priporočila energetskih svetovalcev ENSVET, bo ob letnem obračunu stroškov gospodinjstva pri postavki energija zapisal manjšo številko. Koliko manjša bo, pa bo odvisno od posameznika. Splošno prepričanje, da končni uporabnik ne more vplivati na nižje stroške, je zgrešeno. Opremljeni z informacijami, znanjem, s papirjem in svinčnikom lahko zelo hitro izračunamo, kaj se splača in kaj ne. Manevrski prostor je precej večji, kot si mislimo.

Kaj vpliva na odločitev

Pred vsako gradnjo ali obnovo se moramo odločiti, kateri energent bomo uporabljali za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Pri tem je treba ločiti tri vrste stroškov: investicija je enkraten strošek, obratovanje in vzdrževanje pa sta stalnici. Na izbiro vpliva več dejavnikov. Med realnimi je treba pozornost nameniti zahtevam, povezanim s posameznim energentom, kot so hramba, lokacija in velikost kurilnice, sanacija dimnika, »brezplačna« drva, stroški gradnje kurilnice ali drvarnice, izkoristki ogrevalnega sistema, predvsem pa cena energenta in njegov izkoristek. Iracionalni dejavniki pa so zanesljivost preskrbe, varnost, ekološka sprejemljivost, strah (denimo pred plinom), čiščenje in odlaganje pepela. Prav iracionalni pogosto odločijo pri izbiri. Veliko koristnih napotkov in povezav najdemo na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si), kjer si lahko podrobno ogledamo tudi podatke o 340 stavbah z energetsko učinkovitimi rešitvami. Vse z namenom, da bi zmanjšali stroške energije in povečali kakovost bivanja.

Kaj se (s)plača?

Drva so najboljši energent za stanovanjske hiše, v piroliznem kotlu so več kot štirikrat cenejša od kurilnega olja. Sekanci so pri individualnih hišah redkeje uporabljani. Primernejši so za kotle z več kot 50 kilovatov, individualne hiše pa navadno potrebujejo 10 do 20 kilovatov. Daleč najdražji je, poleg elektrike, utekočinjeni naftni plin (UNP, propan), nekaj cenejši je UNP butan, oba pa distributerji dobavljajo v plinohramih. Zelo konkurenčen je zemeljski plin, še posebej, če se odločimo za kondenzacijski kotel. Ekonomika je precej kruta, ko izračunamo, koliko resnično porabimo in koliko manj bi porabili z zamenjavo energenta. Klasična slovenska hiša naj bi za ogrevanje 150 kvadratnih metrov prostorov (brez sanitarne vode) porabila okrog 2300 litrov kurilnega olja, to pa je več kot 2300 evrov na leto. Če se ogreva na drva v piroliznem kotlu, porabi približno deset kubičnih metrov trdega lesa (550 evrov), pri sekancih bi bilo to 28 nasutih kubičnih metrov (460 evrov), pri peletah pa je to okrog pet ton, kar pomeni 7,5 kubičnega metra (1100 evrov).

Pasivna hiša

Današnja gradnja nima skoraj nič skupnega z gradnjo izpred desetih let. Pasovne temelje je zamenjala temeljna plošča, ki leži na 30 do 50 centimetrov debeli toplotni izolaciji. Različno debele in toplotno izolirane zidake za obod stavbe nadomeščata les in toplotna izolacija, pri zidani hiši pa ima zid predvsem akumulacijsko vlogo. Zaščito pred zimskim mrazom in poletno vročino na fasadi v celoti prevzema toplotna izolacija, debela 20 do 50 centimetrov. Streha nad bivalno podstreho ima 40 do 70 centimetrov toplotne izolacije, sodobne stavbe so brez toplotnih mostov, upravlja jih avtomatika (pametna hiša), za ogrevanje prostorov skrbi toplotna črpalka, ki praviloma v povezavi z rekuperatorjem zraka skrbi za toplozračno ogrevanje. Vse skupaj pripelje do tega, da potrebujemo za ogrevanje prostorov manj kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter, kar je le deset odstotkov porabe klasične hiše. Nekako tako, kot bi se danes peljali z avtom sto kilometrov in potrošili le pol litra bencina. Zaradi dobre toplotne izolacije ulovimo energijo sonca tudi pozimi, pomemben del ogrevanja so gospodinjski aparati, svetila in zabavna elektronika. Pasivno hišo ogreva tudi vsak stanovalec s 70 do 100 vati na uro, odvisno od telesne aktivnosti. Letni stroški ogrevanja prostorov so »smešno« nizki, saj se potrebuje za 150 kvadratnih metrov ogrevanih površin le 225 litrov kurilnega olja. Podatek je zgolj v ponazoritev, kajti prostori se dejansko ogrevajo s toplotno črpalko ali toplozračno z rekuperatorjem v prezračevalnem sistemu. Poleg ugodnega posojila Eko sklada lahko zasebni investitor dobi do 25 tisoč evrov subvencije. Primerjave kažejo, da je pasivna hiša le pet odstotkov dražja, z dobljeno subvencijo pa celo cenejša od klasične. Stroški gradnje pasivne hiše so približno tisoč evrov na kvadratni meter.

V gospodinjstvih torej lahko bistveno vplivamo na kakovost bivanja, manjše stroške in manjše obremenjevanje okolja. Z učinkovito rabo energije v stavbi zmanjšamo obremenjevanje okolja, zvišamo ceno nepremičnine in povečamo kakovost bivanja. Zato je obisk energetskosvetovalne pisarne nujen pred vsakim posegom. Privoščite si razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali prenovo, toplotno izolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema centralne kurjave ter subvencije in posojila.