Peter Petrovčič

23. 11. 2012  |  Mladina 47  |  Politika

»Slepci in sleparji«

Vladi bo glede ravnanja z odločbo evropskega sodišča o izbrisanih svetovala ekipa na čelu s Tonetom Jerovškom

Izbrisan Mustafa Kurić ter sin izbrisane Ane Mezga. Zasedanje velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, Strasbourg, 6. julij 2011

Izbrisan Mustafa Kurić ter sin izbrisane Ane Mezga. Zasedanje velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, Strasbourg, 6. julij 2011
© Borut Krajnc

Kmalu bo potekla polovica enoletnega roka, ki ga je evropsko sodišče za človekove pravice določilo slovenski vladi za pripravo načrta za izplačilo odškodnin izbrisanim. Vlada je vse skupaj vzela resno. Nedavno je ustanovila posebno medresorsko delovno skupino za reševanje problematike izbrisanih, zdaj pa je naročila še pripravo akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe evropskega sodišča. In sicer pri Jambrekovi Fakulteti za državne in evropske študije. Že ve, zakaj.

Izvajalca si je vlada izbrala sama. Točneje, izbrali so ga na Gorenakovem notranjem ministrstvu, odgovornem za izvršitev sodbe o izbrisanih, ki Sloveniji nalaga plačilo odškodnine vsem izbrisanim. Ocenjena vrednost pogodbe je slabih 24 tisoč evrov. Na fakulteti pojasnjujejo, da pogodba sicer še ni bila sklenjena, da pa je vse dogovorjeno in da bodo zaprošeno pravno mnenje »pripravili prvovrstni strokovnjaki FDŠ s področij ustavnega prava, prava človekovih pravic, upravnega in evropskega prava«, in sicer dr. Janez Čebulj, dr. Tone Jerovšek, dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič.

Zadnja dva, javnosti manj znana pravnika, se doslej z izbrisanimi nista ukvarjala. Oba predavata na fakulteti, Avbelj je član Zbora za republiko, Letnar Černič pa član katoliškega združenja mladih pravnikov Akademsko društvo Pravnik. V času izbrisa sta ravno dobro stopila v najstniška leta. Tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj doslej ni imel ravno veliko stika z vprašanjem izbrisa. V času prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovila, da je bil izbris nezakonit, je bil ustavni sodnik, a pri glasovanju ni sodeloval. Drugo odločbo iz leta 2003, ki je potrdila prvo, je kot vsi drugi ustavni sodniki podprl.

Nasprotno pa se je s problematiko izbrisa v zadnjih dveh desetletjih veliko ukvarjal še en nekdanji predsednik ustavnega sodišča, Tone Jerovšek. Sistematično je analiziral izbris in vse pravne dokumente, ki se ga tičejo. Pri svojem pogledu na zadevo je bil znotraj slovenske ustavnopravne stroke ves čas osamljen. Njegovi sodobniki so se zgražali ali muzali, ko je recimo o drugi odločbi ustavnega sodišča v reviji Ampak zapisal, da je »pravno nevzdržna odločba, ki ji ne verjame nihče razen slepcev in sleparjev«. Daljnega leta 1998 je bil edini izmed sedmih ustavnih sodnikov, ki je glasoval proti odločitvi, da se pobude izbrisanih sploh vzamejo v obravnavo. Za je glasoval tudi dr. Lovro Šturm.

Z vidika politične opcije, ki obsodbi evropskega sodišča navkljub trdi, da izbrisa ni bilo, se zdi izbira provladne Jambrekove fakultete smiselna. Morda tudi res je. Član njenega akademskega kadra je med drugimi slovenski sodnik evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič, ki je sodeloval pri sprejemanju končne sodbe o izbrisanih in napisal ločeno mnenje, v katerem je slovensko pravosodje pozval, naj kazenskopravno ustrezno ukrepa zoper protagoniste izbrisa. Tako ga bodo v vsakem trenutku lahko povprašali za nasvet, ko bodo v dvomu, ali je posamezna rešitev v skladu z odločitvijo evropskega sodišča ali ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.