Evropski 'razviti' proti 'nerazvitim'

Dejstvo, da se evropski voditelji letos ne bodo uspeli dogovoriti o proračunu, bi lahko celotni EU prineslo še več nestabilnosti že naslednje leto

Pogajanja o okvirnem evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 so se končala brez dogovora, kar je po oceni analitikov slab znak za gospodarska gibanja v EU v naslednjem letu. S tem je črni petek, ki je znan po razprodajah, postal še eden od dnevov, ki ne bodo s svetlimi črkami zapisani v zgodovino EU. Proračunska usklajevanja naj bi se sicer nadaljevala decembra ali januarja, vendar še en propad vrha po oceni analitikov ni najboljši signal za gospodarstvo in za državljane članic EU.

Nov predlog za evropski proračun 2014-2020, ki predvideva 11 milijard evrov več za kohezijska sredstva, naj bi za Slovenijo po oceni predsednika vlade Janeza Janše pomenil »korak naprej, a ne dovolj dolg«. »Vsako povečanje v sredstvih za kohezijo je za nas korak v pravo smer, a ta zagotovo ni dovolj dolg, če primerjamo kohezijska sredstva, ki bi bila po naših izračunih potrebna ne samo za nas, ampak za celoten kohezijski del Evrope,« je po vrhu dejal Janez Janša. Vendar s tem predlogom niso zadovoljne predvsem neto plačnice, na primer Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, ki zahtevajo še občutno ostrejše zmanjšanje sredstev za več deset milijard evrov.

Proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Države so ob tem v dveh različnih taborih, pri čemer so 'razvite' neto plačnice proti 'nerazvitim' neto prejemnicam. To se dogaja zato, ker EU ni reformirala sistema prihodkov in odhodkov evropskega proračuna. Poleg tega Francija znova nasprotuje proračunskim popustom ali rabatom za Veliko Britanijo, ki si jih je že pred desetletji izpogajala britanska premierka Margaret Thatcher. Van Rompuy se tega vprašanja v novem predlogu sploh ni dotaknil. »Ne morem sprejeti tega, da najbogatejše države v EU želijo popuste in da mora Francija prispevati,« je bil kritičen francoski predsednik Hollande, medtem ko je nemška kanclerka Angela Merkel suho pripomnila, da je pred EU do novega proračuna »še dolga pot«. Novi Van Rompuyjev predlog sicer predvideva, da naj evropski proračun v letih 2014-2020 znaša 972 milijard evrov, kar je le za približno milijardo manj od prvotnega predloga predsednika Evropskega sveta. Če bo proračun sprejet, pa ga bo moral na koncu potrditi tudi Evropski parlament.

Takšna rešitev pa je nesprejemljiva predvsem za britanskega premierja Camerona, ki je skupaj z voditelji Nizozemske, Švedske in še nekaterih drugih držav ostro napadel predlog. Na novinarski konferenci je dejal, da predlog dokazuje, da »Bruselj živi v paralelnem svetu«. Zavrnitev zmanjševanja administrativnih stroškov za okoli 6 odstotkov je po njegovem mnenju »žalitev evropskih davkoplačevalcev« in vse to v trenutku, ko si mnoge države prizadevajo zmanjšati lastno porabo. Finančni ministri niso uspeli sprejeti niti dogovora o sprostitvi pomoči Grčiji. Pri tem je problem tudi v 'razpadu' osi Berlin-Pariz, saj sta pri teh vprašanjih Nemčija in Francija ostali na različnih bregovih. Francija brani predvsem izdatke za kmetijstvo, ki predstavljajo okoli 40 odstotkov proračuna, vendar francoski predsednik trdi, da s tem ne brani »položaja Francije, pač pa Evrope kot celote«.

Dejstvo, da se evropski voditelji letos ne bodo uspeli dogovoriti o proračunu, pa bi lahko celotni EU prineslo še več nestabilnosti že naslednje leto. »Območje evra je sedaj v relativno blagi recesiji. Toda če dogovora ne bo kmalu in se bo to stanje nadaljevalo, potem to v letu 2013 pomeni nekaj odstotkov recesije več. In to pomeni, da bo prišlo do upada, ki bo prizadel tudi proizvajalce blaga, kot na primer Rusijo,« ocenjuje Chris Weafer za RT. Če se bodo spori med članicami EU nadaljevali, bi te razprave lahko sovpadle tudi z ameriškimi razpravami o proračunu februarja naslednje leto.

Neto prejemnice so predvsem Poljska, Portugalska, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija Litva, Malta, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija. Na drugi strani so neto plačnice predvsem Avstrija, Velika Britanija, Danska, Francija, Finska in Nemčija. Med vsemi ima najbolj trda stališča Velika Britanija, saj je pod pritiskom parlamenta britanski predsednik vlade David Cameron celo zagrozil, da bo vložil veto oziroma blokiral vsakršno povečanje proračuna EU. Mnogi strokovnjaki tudi ocenjujejo, da je evropski 'sedemletni plan' ob sedanjih razmerah postal nerazumno dolg, saj se preprosto ne ve, kakšne bodo razmere na trgih čez sedem let. To se bo v prihodnosti zagotovo spremenilo, tako da bi se načrti lahko sprejemali za krajše obdobje.