Tjaša Zajc

7. 12. 2012  |  Mladina 49  |  Politika  |  Intervju

Nataša Posel: "Kriza je vedno izgovor za kršenje človekovih pravic."

Direktorica Amnesty International Slovenije

© Tjaša Zajc

V ponedeljek je svetovni dan človekovih pravic. Nedavno so Slovenijo nekateri označili za oazo človekovih pravic, saj so bili v sojenju v zadevi Balkanski bojevnik zavrnjeni nekateri dokazi …

V pravni državi je v sodnih postopkih vsakdo upravičen do poštenega sojenja. Če v nekem primeru to pomeni, da se zavrnejo nezakonito pridobljeni dokazi, je to pravilno. Zakaj so se ti dokazi izločili šele na zadnji obravnavi, zakaj ne na prvi, zakaj sta jih policija in tožilstvo predložila, čeprav so bili pridobljeni nezakonito, pa so konkretnosti o sodnem postopku, ki jih brez vpogleda v sodne spise ne moremo komentirati.

Kako ocenjujete ravnanje sedanje vlade na področju človekovih pravic in sodelovanje z varuhom človekovih pravic?

Celovito oceno je v tako kratkem času težko dati. Nekatere teme, ki so v preteklosti že dosegle visoko raven angažiranosti vlade, so v času krize zastale. Recimo področje romske problematike. Letos je varuh izdal posebno poročilo o položaju Romov. Ko ga je obravnavala državnozborska komisija za človekove pravice, so sprejeti sklepi zelo omilili varuhova priporočila. Seveda so priporočila varuha neobvezujoča. Vendar je njihovo sprejemanje ali zavračanje jasen kazalec, kako politiki jemljejo teme, ki jih obravnava varuh. Očitno se jim zdi dovolj, da se obravnavajo z manjšo pozornostjo.

Koliko se gospodarska in politična kriza poznata pri človekovih pravicah?

Kriza je vedno izgovor za kršenje človekovih pravic. Zakonodaja se sprejema tako hitro, da ljudem ni omogočeno sodelovati pri odločanju o javnih zadevah. Včasih se s spremembami tako hiti, da o kakšni pravici skoraj odloči računalnik. Tudi sami smo prejeli številne pritožbe, recimo zaradi nižanja pokojnin brez odločb.

Evropsko sodišče je Sloveniji junija naročilo izplačilo odškodnin izbrisanim. Za zdaj je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za reševanje te problematike in sklenila avtorsko pogodbo s fakulteto v Kranju, ki naj bi pripravila osnutek akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe ...

Predvsem nas skrbi, da v reševanje niso vključeni izbrisani sami. Skrbi nas, da se bodo rešitve sprejemale mimo njih. Tudi nihče od nevladnih organizacij ni bil povabljen, da izrazi svoje mnenje. Gre za zahteven proces, ki bi za celovito popravo krivic ob odškodninah zahteval še številne druge ukrepe. Neodvisno raziskavo izbrisa, ugotovitev odgovornosti in kaznovanje odgovornih ter opravičilo izbrisanim.

Pred kratkim ste na morebitno kršitev človekovih pravic opozorili ob prvih mariborskih protestih, kjer naj bi policija uporabila preveč sile. Kako daleč je poročilo o tej zadevi?

Policija ima zelo zahtevno in odgovorno delo, pomembno pa je, da se zaveda, da je pod drobnogledom javnosti in da ne prekorači svojih pooblastil. Za zdaj je policija imenovala komisijo, ki bo raziskala okoliščine in strokovnost uporabe prisilnih sredstev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.