O komunističnih sodnikih celo v ZDA

Ustavni sodnik Jan Zobec, ki je na položaju vrhovnega sodnika pred leti podprl kandidaturo Franceta Arharja za ljubljanskega župana in med postopkom izbire predsednika vrhovnega sodišča leta 2010 Branka Maslešo zmerjal s poveličevalcem JLA in komunističnega režima, je zdaj nekaj podobnega storil še v tujini. Na konvenciji ameriškega desničarskega pravniškega združenja Federalist Society je slovensko sodstvo na čelu s predsednikom vrhovnega sodišča označil za nesposoben ostanek totalitarnega režima, ki zgolj podpira politično levico.

Federalist Society je razmeroma mlado, pred 30 leti ustanovljeno združenje desničarskih študentov prava in pravnikov, ki ga financirajo desničarske civilnodružbene organizacije, zavzema pa se za reformo ameriškega pravnega sistema in imenovanje najvišjih pravosodnih funkcionarjev v skladu z normami skrajne desnice. Številni člani združenja zagovarjajo korak nazaj, kar zadeva varstvo človekovih pravic, svobodno izbiro glede rojstva otrok, delavske pravice in varovanje okolja. Zobec se je konference udeležil na povabilo združenja.

V poročilu o udeležbi na konvenciji, ki je objavljeno tudi na uradni spletni strani ustavnega sodišča, je povzel svoj prispevek na konferenci povabljenih evropskih govornikov, ki je potekala v sklopu konvencije. Slušateljem je, pravi, predstavil položaj slovenskega ustavnega sodišča, »v kontekstu slovenske ustavne in pravne realnosti«. Največ zanimanja so po njegovem zbudili predstavljeni pogledi na »nekatere posebnosti slovenskega sodstva« z vidika njegove neodvisnosti. Zagovarjal je tezo, da problem slovenskega sodstva ni v poskusih političnih vplivov nanj, pač pa je »kardinalni problem slovenskega sodstva sodstvo samo. In seveda politika v njem samem – kjer se je kot dediščina totalitarnega obdobja ohranila v zakrknjenih starorežimskih miselnih vzorcih ter v kolektivistični in korporativistični miselnosti«. Ta se po njegovem kot ena od oblik vzporedne, prikrite oziroma globoke države ohranja in sama sebe miselno, vrednotno in nazorsko napaja in oplaja »prek institucionalne zaprtosti in samozadostnosti«. Sodstvo pa je »vse prej kot intelektualno avtonomno in neodvisno«. Zato po Zobčevem mnenju tudi ni nič čudnega, »da je na čelu na tak način ’neodvisnega’ sodstva ’skriti favorit sodnikov’«, torej Branko Masleša. Oziroma kot je Zobec poudaril pred ameriškimi konservativnimi pravnimi veljaki: »Kakršno sodstvo, tak predsednik, ki si ga to sodstvo samo in avtonomno izbere – in si takega tudi zasluži.«

Zobec je končal poročilo z besedami, da je med sodelujočimi na konferenci prevladalo »tako rekoč soglasno mnenje«, da je rešitev krize »v mladih, svežih, svobodno mislečih in neobremenjenih kadrih – ter v odprtosti v svet in v dojemljivosti za spremembe in nove ideje«. Torej v reelekciji, ponovnem glasovanju o slehernem sodniku v državnem zboru v sedanji sestavi, kar je pred časom v sklopu svežnja političnih reform predlagal predsednik vlade Janez Janša.