Konec ali začetek valutnih vojn?

Na srečanju G-20 v Moskvi so največ časa posvetili »gašenju« valutnih vojn, vendar se novi valutni požari šele razplamtevajo, kar dokazuje hiter padec japonskega jena

Na srečanju na vrhu držav skupine G-20 v Moskvi je francoski finančni minister Pierre Moscovici kot največji uspeh srečanja ocenil dogovor o izogibanju »valutni vojni«. »Vsi se strinjamo s tem, da zavračam vstop v valutno vojno. Vendar želimo v zvezi s tem doseči tudi sodelovanje, tako da bi na mednarodni ravni izključili agresivne strategije devalvacije. Zato smo se vsi strinjali, da bi se cena valut morala oblikovati na trgu,« je dejal Moscovici po celodnevnem sestanku, ki je trajal do sobotnih jutranjih ur.

Če bo ta politika uspešna, bomo lahko videli že kmalu. Toda tudi te besede francoskega ministra so dokazale, da »valutne vojne« v ozadju mednarodnih gospodarskih tokov v resnici že potekajo. Najbolj svež primer je seveda Japonska, ki je pričela izvajati politiko agresivne monetarne politike oziroma počasnega razvrednotenja lastne valute, jena, s tem pa je seveda okrepila tudi konkurenčnost svojih izdelkov na tujih trgih. Vrednost jena je od začetka leta pa vse do danes glede na dolar in evro padla za okoli 10 odstotkov. Zanimivo je, da se Kitajska v zvezi s to japonsko politiko v zadnjem času ni pretirano oglašala. Z dobrim razlogom – tudi Kitajska je v zadnjem času zmanjševala vrednost svoje valute, juana. Kitajski juan, znan tudi kot »renminbi«, je v četrtek padel na svojo najnižjo raven od decembra letos.

Gospodarstveniki v Evropi in Aziji z zaskrbljenostjo opazujejo to dogajanje. Najbolj zaskrbljeni so predvsem v Južni Koreji, kjer so se najbolj razburjali zaradi razvrednotenja vrednosti jena. Analitiki ocenjujejo, da valutna vojna, ne glede na vsa zaklinjanja o tem, kako bo ceno valut odrejala »nevidna roka trga«, dejansko že poteka. Vse to pa seveda še zdaleč ni nenevarno, saj so podobne »valutne vojne« že v tridesetih letih prejšnjega stoletja predstavljale enega od razlogov, ki so pripeljali do svetovne vojne. Za analitike predstavlja težava tudi kitajska centralna banka oziroma »ljudska banka Kitajske« (PBOC), saj njeni najbolj izpostavljeni voditelji svojih razmišljanj o gospodarstvu praviloma ne objavljajo. Toda glavna težava v zadnjem času ni kitajski juan, temveč japonski jen, ki je v zadnjih 33 mesecih dosegel svojo najnižjo vrednost glede na dolar. »Ne spominjam se nobenega padanja, ki bi bilo tako linearno in tako brez podlage v kakršnihkoli dejstvih. Padec vrednosti jena je bila očitna posledica spremembe vladne politike, kar kaže trg,« opozarja Richard Yetsenga, vodja raziskovanja globalnih trgov pri ANZ v Sydneyju.  Kot odgovor na to so v Koreji uradniki že opozorili, da tesno spremljajo dogajanje in da bodo ukrepali v primeru, če bo padec jena načel konkurenčnost njihovega gospodarstva.

Dodatna težava je tudi v tem, da so valutne vojne lahko zelo učinkovite in gospodarstvom lahko prinesejo kratkoročne »dobičke« že v zelo kratkem času. Padec japonskega jena v primerjavi z korejskim wonom pomeni, da so izdelki japonskih podjetij postali bolj konkurenčni oziroma bolj poceni. Pri tem pa si japonska in Južna Koreja konkurirata v skorajda enakih sektorjih, predvsem na področju visoke tehnologije in avtomobilske industrije. Kar seveda pomeni, da bodo tudi na evropskem (in slovenskem) trgu zaradi tega dolgoročno japonski izdelki znova postali bolj zanimivi za kupce v primerjavi s korejskimi. Južnokorejska valuta je namreč od začetka leta 2012 v primerjavi z Japonsko zmanjšala svojo vrednost za 27 odstotkov, kot posledica monetarne »sprostitve«, ki jo je obljubil novi japonski voditelj Shinzo Abe. Ta trend ima v Južni Koreji hude posledice, saj v tej državi z izvozom zaslužijo polovico družbenega produkta. Vse to je deloma tudi rezultat hitrega razvoja Južne Koreje. Leta 2000 sta si Južna Koreja in Japonska neposredno konkurirali pri okoli 20 odstotkih najpomembnejših 50 proizvodov, danes pa sta si konkurentki pri okoli 50 odstotkih najpomembnejših 50 proizvodov. Zato je zelo verjetno, ne glede na optimistične ocene z vrha G-20, mogoče že kmalu pričakovati »povračilne« ukrepe Južne Koreje, kar bi lahko privedlo do novega poglavja v tihi svetovni »valutni vojni«.