Denis Vičič

22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Politika

Nedotakljivi

Brez kazni za kršitve delovnopravne zakonodaje na veleposlaništvih v Sloveniji

Ambasada Indije

Ambasada Indije
© Borut Krajnc

Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih določa, da morajo veleposlaništva vedno ravnati v skladu z zakonodajo države sprejemnice. Grško predstavništvo v Ljubljani bi tako moralo plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje zaposleni Snežani Manojlović. Da jih ni, je izvedela po naključju – ko je hudo zbolela. Zaradi zahteve po ureditvi statusa so jo odslovili.

Predpisi so za nekatere tuje predstavnike pri nas očitno le mrtva črka na papirju. Poleg primera Manojlovićeve je znan tudi mobing nad vozniki egiptovske veleposlanice. Niso imeli možnosti počitka, ne odmora za malico, poleg tega v času službe niso smeli niti na stranišče. Veleposlanica takrat zadeve ni komentirala, sankcij ni bilo.

Prav tako je brez posledic za odgovorne izzvenela prijava kršitev na indijskem veleposlaništvu. Pogodba nekdanje zaposlene na tej ambasadi je v angleščini, morala pa bi biti v slovenščini. V času enega leta od sklenitve pogodbe delavka ni imela pravice do plačane bolniške odsotnosti ali dopusta. Zavezati se je morala še, da v tem času ne bo zanosila. Potni stroški so bili vedno sto evrov na mesec, ne glede na to, koliko je dejansko porabila. Kljub dogovorjenemu enomesečnemu odpovednemu roku je naknadno dobila obvestilo, da jo lahko odpustijo kadarkoli in brez razloga.

Docent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Luka Tičar pojasnjuje, da so to vse nezakonite določbe brez pravnega učinka. »To pomeni, da če oseba ravna v nasprotju s svojo izjavo, to nikakor ni podlaga za kakršnokoli ukrepanje proti njej,« je jasen. Presenečen je nad določbo o prepovedi zanositve: »To je dokaj zastarela metoda. Zdaj se to dela veliko bolj elegantno. Zaposlenemu dajo že vnaprej v podpis bianco sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Ko se pojavi neka situacija, lahko je to nosečnost ali katerikoli drug razlog, ki delodajalcu po naključju ni všeč, na že podpisan dokument samo dopišejo datum in stvar je končana. Takšna ravnanja zakon o delovnih razmerjih seveda prepoveduje, menim celo, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje.« Tičar še meni, da bi nekdanja zaposlena na veleposlaništvu Indije v Ljubljani, če bi se odločila za tožbo, najverjetneje lahko izterjala sredstva, ki bi ji pripadala, pa ji niso bila izplačana.

A to bi morala storiti na lastno pest. Podobno kot Manojlovićeva, ki je grško veleposlaništvo tožila na delovnem sodišču. Inšpektorat za delo je pri ukrepanju proti diplomatom omejen. Vso komunikacijo mora najprej prepustiti zunanjemu ministrstvu. Preiskave se lahko loti šele, če veleposlaništvo v to privoli. Prej velja nedotakljivost njegovih prostorov.

Da bi ohranili prijateljske odnose med državami, se zunanje ministrstvo redko zateče k skrajnemu ukrepu – da odreče gostoljubje neki osebi. Po navadi kršiteljem napišejo pismo. Gre za prijazno dejanje, a kot so dejali, je pomembno, kaj v pismu piše …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.