Denis Vičič

  • Denis Vičič

    31. 5. 2015  |  Družba

    Wikipedia: le desetina vpisov delo žensk

    Wikipedia je bila na začetku res vprašljiv vir. Zdaj »vsevedi« prostovoljci, ki vpisujejo in dopolnjujejo podatke o znanih osebnostih, zgodovinskih obdobjih, boleznih, fenomenih itd. eden drugega nadzirajo, ali so njihovi vpisi točni, netočne označijo za vprašljive ali jih celo izbrišejo. A med temi, ki to počnejo, je le desetina žensk. Skoraj vsa gesla so torej vpisali moški, kar je lahko težava. Zakaj? Recimo zato: pri izumiteljici, ki je bila tudi igralka, najprej beremo o njenem izgledu, filmski karieri in šele v drugem odstavku o njenem izumiteljstvu, ki je pomagalo pri razvoju tehnologij Wi-fi in Bluetooth. Več

  • Denis Vičič

    29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Politika

    Omejenost

    »Ja neću da izlazim vani. Prosto ne mogu da budem ko iz reklame. Jer ja se plašim svih tih presretnih ljudi, njihova sreća mene tera na plač. Toliko znaju, al njih se ništa ne tiče. Dušo, ostanimo kući i gledajmo porniće, ah ...« Več

  • Denis Vičič

    29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Družba

    Lovska zgodba

    Nočilo se je že na Kokoši, vrhu nad vasico Lokev na Krasu v bližini slovensko-italijanske meje. In skupaj z dnevno svetlobo je izginjal tudi kamniti napis Tito na pobočju. Skupina italijanskih mladcev – menda jih je bilo več kot ducat – se ga je odločila razkopati. Morda v odziv na neofašistični shod, ki je dan pred tem potekal v italijanski Gorici. Morda pa kar tako, ker jih neprestano dreza v nos, jih opozarja: »Hja, čeprav ste želeli drugače, je tukaj Slovenija …« Razdejanje bi bilo popolno. A jih je, tik pred črko O, zalotil lovec. Več

  • Denis Vičič

    28. 5. 2015  |  Politika

    Igra številk: ne 207, ampak vsaj 702

    Slovenija ne bo sprejela 1,15 odstotka migrantov, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že na ozemlju Evropske unije, ampak 1,24 odstotka. To zaenkrat pomeni 495 oseb. K nam naj bi prišli v prihodnjih dveh letih, in sicer iz Grčije in Italije, kamor so se zatekli iz Eritreje in Sirije. Spremenil se ni predlog Evropske komisije, naj Slovenija sprejme tudi 1,03 odstotka oziroma 207 od 20.000 upravičenih do mednarodne zaščite, ki so zaprosili za azil, a še niso na ozemlju EU. Več

  • Denis Vičič

    25. 5. 2015  |  Svet

    La Repubblica izpostavlja »capolavoro« Roka Bička

    »Naš cilj je promocija in razširjanje kakovostne filmske produkcije, ki vedno ne doseže tako širokega občinstva, kot si ga zasluži.« Tako je italijanski dnevnik La Repubblica pojasnil novi projekt Nuovo Cinema Repubblica, v sklopu katerega prek spleta brezplačno predvajajo avtorske filme, ki si po mnenju uredništva zaslužijo biti videni. Projekt kinodvorano premakne v virtualni svet: število gledalcev je omejeno, "vstopnico" si gledalci zagotovijo z rezervacijo "sedeža" prek spletnega vmesnika, film pa nato spremljajo od doma, ob isti uri kot ostali prijavljeni. Cilj organizatorjev je tudi, da se po filmu oblikuje skupnost, ki o videnem razpravlja. V digitalni kinodvorani bodo danes predvajali film Razredni sovražnik, »mojstrovino«, kot so zapisali, režiserja Roka Bička. Več

  • Denis Vičič

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Svet

    Boj proti fašizmu ni nikoli končan

    Ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, 23. maja, italijansko neofašistično gibanje CasaPound v Gorici prireja shod. V mesto ob slovenski meji naj bi iz vse Italije prišlo okrog dva tisoč »militantov« in simpatizerjev te politične organizacije, ki ni le podaljšek italijanske politične desnice, ampak vse bolj njen konstitutivni del. Več

  • Denis Vičič

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Družba

    Vsiljevanje hrupa

    »Daljši čas trajajoča izpostavljenost hrupu lahko povzroči negativne posledice v obliki zmanjšane delovne sposobnosti, stresa in nevroz,« piše na spletnih straneh ljubljanske občine. Hrup je v prestolnici težava. A se utegnejo razmere še poslabšati, in to s »privolitvijo« mestne občine: pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta, naj se v naselju okrog Plečnikovega stadiona stopnja varstva pred hrupom zniža z druge na tretjo, je oddelek za urejanje prostora ocenil za »sprejemljivo«. Več

  • Denis Vičič

    21. 5. 2015  |  Politika

    Fašisti ven iz Gorice

    V soboto bo v Gorici shod italijanske neofašistične organizacije CasaPound. Njeni ideologi datuma in kraja zborovanja niso izbrali kar tako – 23. maja 1915 se je Italija odločila za vstop v prvo svetovno vojno; mesto ob Soči je zanje simbol herojstva italijanskih vojakov, ki so se bili na soški fronti pripravljeni žrtvovati za domovino, za širitev Italije na ozemlja, ki naj bi ji naravno pripadala. »Italija, vstani, bori se in zmagaj« in »Nekateri Italijani se ne predajo« sta slogana, ki naj bi v mesto ob meji privabila okrog dva tisoč "fašistov tretjega tisočletja". »Vojne, nasilja in uničenja ne gre proslavljati,« opozarjajo italijanski in slovenski organizatorji shoda v odgovor neofašistom in oblastem, ki so shod CasePound dovolile. Shod Fašisti ven iz Gorice se bo začel ob 15. uri na železniški postaji v Gorici. Vse, ki ste proti fašizmu, rasizmu, militarizmu in njihovemu poveličevanju pozivajo: »Pridite!« Več

  • Denis Vičič

    21. 5. 2015  |  Politika

    Okrog 30.000 Ljubljančanov potencialno na slabše: predvideno je zmanjšanje varstva pred hrupom

    Hrup je v Ljubljani težava. Mnogo naselij je tik ob mestnih vpadnicah. Zvok speljevanja avtobusov, pospeševanja avtomobilov itd. poslabšuje počutje prebivalcev prestolnice. V osnutku občinskega prostorskega načrta je zdaj za območje, kjer živi okrog 30.000 Ljubljančanov, predvideno znižanje stopnje zaščite pred hrupom. To samo po sebi nič ne pomeni. Potencialno pa pomeni zmanjšanje kakovosti življenja občanov in znižanje vrednosti nepremičnin. Na osnutek občinskega prostorskega načrta, v katerem so predvidene spremembe na slabše, je pripombe možno podati le še danes in jutri. Več

  • Denis Vičič

    17. 5. 2015  |  Svet

    V Skopju proti vladi več kot 100.000 ljudi

    Vse od leta 2006 je že na oblasti makedonski premier Nikola Gruevski. Vsaj sto tisoč od približno dveh milijonov prebivalcev Makedonije mu na demonstracijah v Skopju zdaj pravi »gotof si«. Mladi in stari, Albanci in Makedonci naj bi pred vladno palačo ostali, vse dokler Gruevski ne odstopi. Očitajo mu korupcijo in načrtno zanemarjanje demokratičnih standardov. Pobudnica protesta je glavna opozicijska stranka, ki zadnjih nekaj tednov objavlja zvočne posnetke, ki po trditvah vodje stranke Zorana Zaeva dokazujejo, da je vlada nelegalno prisluškovala več kot 20 tisoč ljudem, vplivala na sodstvo, pritiskala na medije, prirejala lokalne in parlamentarne volitve, nepravilno porabljala državni denar, neupravičeno preganjala nasprotnike in menda tudi prikrivala umore. Ko bo Gruevski odstopil, naj bi tehnična vlada razpisala nove volitve. Več

  • Denis Vičič

    16. 5. 2015  |  Družba

    Proti podnebnim spremembam s pomanjšanjem človeka – za vsaj 15 centimetrov

    Če se izpusti toplogrednih plinov ne bodo zmanjšali, težki časi čakajo vsa živa bitja na planetu. Na to se spomnimo vsakega 15. maja, ko obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb. Človeštvo bi sicer najhujše rado preprečilo, vendar ne na račun pridobljenega udobja. Zato odlaša in stavi na tehnološki napredek: zaradi novih tehnologij bo prevoz manj obremenjeval okolje, zaradi novih tehnologij bodo tovarne v ozračje izpuščale manj toplogrednih plinov, zaradi novih tehnologij bo okolju prijaznejša proizvodnja električne energije itd. Kaj pa napredek v biotehnologiji, genetiki? Zakaj ne bi vpliva človeka na okolje zmanjšali kar s spreminjanjem človeške vrste? Več

  • Denis Vičič

    15. 5. 2015  |  Politika

    Večina poslancev DZ: zavrnitev referenduma je bila povsem upravičena

    Potem ko so poslanci v začetku marca z novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov, je iniciativa Za otroke gre!, ki jo podpira rimskokatoliška cerkev, zbrala dovolj podpisov, da bi o noveli morali državljani odločati na referendumu. Državni zbor je nato sklenil, da razpis referenduma o tej noveli, ki odpravlja neupravičeno neenako obravnavo tistih, ki so v istospolnih partnerskih skupnostih, ni dopusten. Zato so se z iniciative pritožili na ustavno sodišče, ki bo o tem dokončno odločilo. Odločanje je v teku. Sodišče je državni zbor pozvalo, naj se najprej opredeli do očitkov pobudnikov referenduma. Odgovor so pripravili, včeraj ga je potrdil tudi odbor za delo, družino in socialne zadeve. Poslanci vztrajajo: novela in sklep o zavrnitvi referenduma sta bila sprejeta zakonito in na podlagi trdnih argumentov. Več

  • Denis Vičič

    13. 5. 2015  |  Politika

    Migrantske kvote: v Slovenijo več kot 200 beguncev

    Premier Miro Cerar je konec aprila napovedal, da bi Slovenija lahko sprejela od 15 do 20 beguncev iz držav Severne Afrike. A jih bo morala več. Evropska komisija je objavila obvezujoč načrt, ki se bo sicer lahko še spreminjal, v katerem je določila tudi, koliko beguncev naj bi prevzela posamezna država članica Unije. Glede na razmerje med velikostjo države, bruto družbenim proizvodom in stopnjo brezposelnosti naj bi Slovenija sprejela 1,15 odstotka tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že na ozemlju Evropske unije. Poleg tega pa še 1,03 odstotka od okrog 20.000 beguncev z ozemelj zunaj Unije. Evropska komisija ima podporo Evropskega parlamenta, ne pa tudi voditeljev vseh evropskih vlad. Več

  • Denis Vičič

    12. 5. 2015  |  Svet

    Planeti na obzorju

    Že zaradi malega, bledega Zemljinega naravnega satelita je človeštvo dobilo več zgodb in se sploh začelo spraševati, kaj je še tam zunaj … Kaj vse bi si izmislili, če bi namesto Lune na nebu svetil večji, barvitejši krog! Recimo planet Jupiter, ki je 1300-krat večji od Zemlje. Ali Saturn s svojimi prstani. To si je bilo doslej težko primerno zamisliti. Zaradi fotografa Rona Millerja, nekdanjega umetniškega vodje pri NASI, pa domišljije ne rabimo več. Kako bi planete našega osončja videli, če bi bili od Zemlje oddaljeni 376284 kilometrov, nam pokažejo njegove fotomontaže. Poglejte si jih

  • Denis Vičič

    11. 5. 2015  |  Politika

    Kako se Janše znebiti po čisto mirni poti

    »Več nas bo, prej bomo na cilju.« To je slogan stranke SDS, ki ga je trojica umetnikov vzela dobesedno. In ne kar tako. Z načrtom, da se Janeza Janše, predsednika stranke SDS, morda za vselej znebijo po mirni poti. Kako? To so umetniki s pomočjo drugih umetnikov in priznanih teoretikov razložili v dokumentarnem filmu Jaz sem Janez Janša. Če ste ga zamudili v kinu in na televiziji, priporočamo, oglejte si ga zdaj. Na spletnem portalu Vimeo je dostopen brezplačno. Več

  • Denis Vičič

    10. 5. 2015  |  Družba

    Popaj in špinača

    Kdo ne pozna Popaja, in kdo ne ve, da mornar izredno močan postane vsakič, ko vase zvrne konzervo špinače. A zakaj ravno špinača? No, študentom novinarstva je bilo nekoč pri predmetu Vzgoja za medije povedano, da Popaj špinačo je zato, ker je bila letina te zelenjave v tridesetih letih prejšnjega stoletja obilna, animirani film o mornarju Popaju pa način, kako potrošnjo špinače povečati. A to ne drži. Ne drži niti mit, da Popaj špinačo je zaradi visoke vsebnosti železa. Več

  • Denis Vičič

    8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Družba

    Dostojanstvena smrt

    Ko bolnika sprejmejo v Hišo hospica, so pred njim zadnji dnevi življenja. Prostovoljci in strokovni sodelavci Slovenskega društva hospic poskrbijo, da so čim bolj prijetni. »Sobo čim bolj prilagodimo željam oskrbovanca, lahko ima ob sebi hišne ljubljenčke, vrt, ki ga lahko obdeluje, če mu zdravstveno stanje to dopušča, odpeljemo ga na sprehod, na izlet, v domači kraj, na morje ... Poskrbimo, da je odhod dostojanstven, in tudi za svojce,« pravi predsednica društva Renata Jakob Roban. Več

  • Denis Vičič

    8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Svet

    Ustavimo morijo

    Odkar je sredi aprila v brodolomu samo enega plovila, natrpanega z migranti iz Libije, na poti v Evropo utonilo 800 ljudi, evropski politiki ponovno govorijo o »migrantski krizi v Sredozemskem morju«. A ko govorimo o migrantski krizi, bi morali govoriti predvsem o krizi evropskega odziva na migracije, pravi dr. Simona Zavratnik z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Sredozemsko morje je pokopališče postalo predvsem zato, ker migranti drugače, legalno, v Evropo ne morejo. Več

  • Denis Vičič

    6. 5. 2015  |  Politika

    Stanovanja ljudem, ne pa bankam

    »Imel bom hišo, ki ji bom lahko rekel dom. In na to sem pripravljen,« pravi oglas ene od slovenskih bank. Mladi oče dveh otrok, ki mu misel pripada, mora na to res biti pripravljen – banka mu ponuja stanovanjski kredit, ki ga lahko odplača v 31 letih. Da bi sprožili zgražanje ali smeh, včasih sploh ni treba duhovičiti … Banka nekaj ve: mladi oče in njegova partnerka iz oglasa morda nista zaposlena za nedoločen čas in verjetno nimata dovolj visokih prihodkov, da bi posojilo odplačala prej kot v tretjini stoletja. Ve pa tudi, da sta se pripravljena žrtvovati, da bi le več ne živela pri starših. A kako to? Predvsem zaradi odsotnosti državne stanovanjske politike in zaradi delovanja bank samih. To je treba spremeniti, so prepričani organizatorji današnje javne tribune Pravica do prebivanja: stanovanja ljudem, ne pa bankam. Več

  • Denis Vičič

    4. 5. 2015  |  Svet

    Domovi in podjetja na baterije

    Koliko ozemlja bi morali tlakovati s sončnimi celicami, da bi postali družba brez izpustov toplogrednih plinov? Izjemno malo, pravi Elon Musk, ki je obogatel kot solastnik podjetja PayPal. Njegovo drugo podjetje Tesla, znano po luksuznih električnih avtomobilih, je izdelalo prvo »lepo in kakovostno« baterijo, s katero bo prehod na nizkoogljično družbo lažji. In ne samo, da so Muskovi sodelavci izračunali, koliko kvadratov sončnih celic bi potrebovali, da bi z elektriko priskrbeli vse ZDA – izračunali so tudi, da bi potrebovali dve milijardi njihovih baterij, da bi ves svetovni transport, ki je danes še odvisen od fosilnih goriv, zamenjala električna energija, pridobljena s sončnimi žarki. In pozor: pri Tesli se zavedajo, da sami ne bodo zmogli zagotoviti vseh baterij, zato bodo vse načrte za baterijo delili z javnostjo, po načelu odportokodnosti. Več

  • Denis Vičič

    27. 4. 2015  |  Družba

    Fašizem meščanske družbe

    Ob dnevu upora proti okupatorju, s katerim obeležujemo ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), bodo po državi potekale proslave in spominski pohodi. Med prireditvami, ki jih lahko obiščete, je tudi štiridnevna mednarodna konferenca, na kateri bodo priznani slovenski in tuji misleci poskušali pojasniti, kako o fašizmu razmišljati danes. Kot opozarjajo prireditelji konference, se je raba besede fašizem tako razširila, da je koncept fašizma izgubil velik del svoje analitične vrednosti. »Fašizem je bil večkrat zveden na razmeroma abstrakten pojem, ki zaradi svojega negativnega naboja vzbuja predvsem emocionalne odzive. Pri presoji delovanja (oz. nasilja) političnih akterjev in drugih pojavov pa potrebujemo treznost.« Več

  • Denis Vičič

    26. 4. 2015  |  Svet

    Pomoč že prihaja v Nepal

    V potresu, ki je v soboto z magnitudo 7,9 po Richterjevi lestvici prizadel Nepal, je po zadnjih podatkih umrlo več kot 3000 ljudi, nekaj deset smrtnih žrtev je potres terjal tudi v okoliških državah. Na pobočjih Mount Everesta je plaz, ki ga je sprožil potres, pokopal 17 ljudi in jih poškodoval 61. 180 ljudi je umrlo v zrušitvi 62 metrov visokega stolpa Bimsen v glavnem mestu Katmanduju, ki je bil zgrajen leta 1832 in bil del seznama Unescove kulturne dediščine. Vlada Nepala je na prizadetih območjih razglasila izredno stanje in mednarodno skupnost zaprosila za humanitarno pomoč. Več tisoč ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, je zatočišče poiskalo v šotorih, mnogi so v strahu pred popotresnimi sunki noč preživeli povsem na prostem, poroča BBC. Ljudje, ki pomagajo v iskanju morebitnih preživelih, so ruševine odkopavali tudi kar z golimi rokami, saj so ulice ponekod preozke, da bi skoznje lahko prišli buldožerji. Hujši potres od sobotnega je Nepal prizadel le še leta 1934, ko je umrlo 8500 ljudi. Po podatkih zunanjega ministrstva je med tisočimi tujimi turisti v Nepalu tudi nekaj deset Slovencev, vsi naj bi bili na varnem. »Mrtvih je vse več. Telefoni delajo občasno. Elektrike ni,« pravi slovenski fotograf Oto Žan, ki je v Katmanduju. Objavljamo nekaj njegovih fotografij. Več

  • Denis Vičič

    26. 4. 2015  |  Družba

    Smejoči se kakec in melancana

    Emojije, slikovne ikone, s katerimi pisci nadomeščajo ustaljene besede ali pač zgolj dopolnjujejo pomen zapisanega, uporablja ves svet. Frekvenco, kateri simboli so največkrat uporabljeni na Twitterju, lahko spremljate na spletni strani Emojitracker. A ta pregled ne pove, kateri emojiji so največkrat uporabljeni v različnih državah in različnih jezikih. Zato je podjetje SwiftKey, ki je ustvarilo eno najbolj priljubljenih aplikacij za bolj tekoče pisanje na pametnih telefonih, raziskalo prav to: analiziralo je milijardo podatkov uporabnikov in med drugim ugotovilo, da Kanadčani izstopajo po uporabi kakca, Američani pa jajčevca. Več

  • Denis Vičič

    25. 4. 2015  |  Kultura

    Mladinin kolumnist Dino Bauk s prvencem Konec. Znova

    »Ime Dino Bauk bolj pristaja rokenrol zvezdi kot odvetniku. Pa tudi Dino Bauk, pisatelj lepo zveni,« je pogovor o romanu Konec. Znova začela Vesna Milek. Tudi avtor je bil v odgovorih duhovit – kar je lahko le dober obet za knjigo. »K pisanju me je spodbudil Siol, ki je objavil razpis za kratko zgodbo. Moja zgodba je bila izbrana med 20 najboljših. In zdelo se mi je kul, da bi iz nje nastal roman,« je skromno dejal odvetnik, ki piše tudi za Mladino. Več

  • Denis Vičič

    24. 4. 2015  |  Politika

    Vrhovno sodišče: »Ne drži, da nismo bili pozorni na nepristranskost«

    Po mnenju ustavnih sodnikov je bil Janez Janša v zadevi Patria deležen nepristranskega sojenja, ker je na vrhovnem sodišču o njegovi krivdi odločal tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, čeprav je bil pred tem javno kritičen do Janše. Z vrhovnega sodišča ugotovitvi ustavnega oporekajo. »Videz nepristranskosti ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije. Videz je treba proučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža,« poudarjajo. Več

  • Denis Vičič

    24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Politika

    Tuja kultura

    Janeza Janšo državno tožilstvo sumi, da je porabil pol milijona evrov več, kot jih je zaslužil. Tožilstvo ga je povabilo, naj mu izvor domnevno nezakonito pridobljenih sredstev pojasni. Janša se je prevzemu vabila na narok izogibal. Ko se je to razvedelo, je na tiskovni konferenci javnost poskušal prepričati, da ga tožilstvo preiskuje neupravičeno. Prisotni novinarji so se njegovim manipulacijam postavili po robu. Janša jim je vrnil z diskreditacijami. Več

  • Denis Vičič

    23. 4. 2015  |  Družba

    Anže Tomić in podcasti

    Prejšnji teden odgovorni urednik Mladine Grega Repovž v Tarči, ta teden pa spletni urednik Mladine Anže Tomić v podcastu Številke. »Podcast? Kaj je to podcast?« se sprašujete? Anže je prvega pripravil že leta 2012. In Slavko Jerič ga je na pogovor povabil zato, ker je nedavno posnel že stotega. Kaj so podcasti, o ustvarjanju vodilnega slovenskega podcasta Apparatus in o številkah, ki so povezane s podcasti na splošno, izveste jutri. In da bomo v stilu s Številkami – besedo »podcast« smo uporabili osemkrat. Več

  • Denis Vičič

    22. 4. 2015  |  Svet

    Novo orožje: radioaktivni brezpilotni letalniki

    Ko so več francoskih jedrskih elektrarn januarja preletavali brezpilotni letalniki, eden pa je preletel tudi rezidenco francoskega predsednika, so francoske oblasti začele resno razmišljati o novih grožnjah, ki jih te »igračke« na daljinsko upravljanje predstavljajo. Strokovnjak za varnost Christophe Naudin je takrat dejal, da »letalniki niso dovolj zmogljivi, da bi prenašali granate ali bombe« in sklepal, da zato še ne morejo prizadejati velike škode. Ni pa pomislil na to, da bi bila lahko orožje že sama naprava: na strehi japonske vlade je danes pristal radioaktiven brezpilotni letalnik. Več

  • Denis Vičič

    22. 4. 2015  |  Politika

    Dan Zemlje?

    Ob dnevu Zemlje, ki ga po vsem svetu obeležujemo 22. aprila, naj bi se spomnili, da je treba varovati naš planet, ki je »ranljiv in enkraten«. A ko vlade držav sveta odlašajo z uveljavitvijo strožjih omejitev izpustov toplogrednih plinov, Zemlji, okolju ne škodijo prav nič. Planet je po milijardah let še kar tukaj. Se je pa v tem času na njem marsikaj zgodilo. Do množičnega izumrtja živalskih in rastlinskih vrst je prišlo vsaj petkrat, morda celo šestkrat. Vsakič znova je bilo posledica sprememb v okolju, ki so se zgodile tako hitro, da se skoraj vse živo nanje ni moglo prilagoditi. Okoljske spremembe so večkrat sprožili toplogredni plini. Ko torej znanstveniki politike prav na svetovni dan Zemlje pozivajo, naj vendarle sprejmejo ukrepe, ki bi omejili izpuste in preprečili okoljske spremembe, tega – v bistvu – ne počnejo zaradi Zemlje. Več

  • Denis Vičič

    21. 4. 2015  |  Politika

    Konoplja je priložnost

    Združena levica zahteva spremembo pravilnika, ki zdaj prepoveduje gojenje konoplje za namen prehrane. »Zaradi tega se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji: izvažamo surovino, uvažamo pa izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke,« pravijo. Težava je tudi direktiva EU, ki določa, da je največja stopnja THC-ja, psihoaktivne snovi konoplje, največ 0,2 odstotka. Vlado so zato pozvali, naj sproži ustrezne postopke, da se bo dovoljena vsebnost THC-ja v industrijski konoplji povečala na 0,9 odstotka. »Učinkov kajenja take konoplje ni, vlakna rastlin z višjo vsebnostjo THC-ja pa so bolj kakovostna in trpežna, rastline so bolj odporne na sušo,« še dodajajo v ZL. Opozarjajo, da je čas tudi, da se industrijska konoplja umakne s seznama prepovedanih drog. V prizadevanjih za spremembe lahko opozicijska stranka računa tudi na pomoč koalicijske SD. Več