Peter Petrovčič

22. 3. 2013  |  Mladina 12  |  Politika

Nezaupnica Janši, odpoklic Jankovića?

Želji po odstranitvi Jankovića navkljub je institut županskega odpoklica preresna stvar, da bi z njim hiteli

Kako se znebiti skorumpiranih politikov?

Kako se znebiti skorumpiranih politikov?
© Marko Pigac

»Zoran Janković bi moral odstopit tudi kot ljubljanski župan. To stokrat lahko še povem. Naš lokalni odbor ga k temu tudi poziva. Kot rečeno smo v parlament vložili tudi zakon, ki omogoča odpoklic,« je v oddaji Pogledi Slovenije dejal predsednik Državljanske liste Gregor Virant, potem ko je moral že kakih dvajsetič odgovarjati na vprašanje, zakaj vstopa v novo koalicijo ni pogojeval z odstopom Zorana Jankovića z vseh javnih funkcij.

Janšo, ki ga bremeni poročilo protikorupcijske komisije, so v odhod z izvršilne javne funkcije prisilili s konstruktivno nezaupnico (funkcija predsednika SDS mu ostaja), Jankovića, ki ga bremeni isto poročilo, pa bodo s spremembo zakona, ki bo omogočila odpoklic z županske funkcije? Zakon bo sicer veljal za vse župane enako, a želja, da bi bil uporabljen tudi v Ljubljani, je močna. Toda v primerjavi z drugimi občinami, kjer volivci kličejo po takšni priložnosti, je v Ljubljani naklonjenost odpoklicu med volivci vprašljiva. Še bolj vprašljivo je pisanje zakonov za potrebe konkretnih primerov. In še toliko bolj vprašljivo je hitenje s spremembami politične ureditve, kadar gre za rešitve, ki v pravnem redu nimajo tradicije in imajo malo zgledov tudi v tujini.

Uzakonitvi odpoklica županov je sicer naklonjena večina v državnem zboru. Kot eno izmed sprememb političnega sistema ga je že pred časom predlagala SDS, Državljanska lista in Pozitivna Slovenija pa sta nedavno v zakonodajno proceduro že vložili vsaka svoj predlog sprememb za »dvig standardov politične kulture«, med katerimi je tudi odpoklic župana. Glede tega se predloga pomembno razlikujeta, a v PS so pri prvem branju podprli predlog DL. Ta določa, da bi postopek za odpoklic župana lahko s podpisi začela dva odstotka volivcev v občini, potem pa bi pobudnik za razpis glasovanja moral v majhnih občinah zbrati podpise 30 odstotkov volivcev, v nekoliko večjih podpise 25 odstotkov, v srednje velikih podpise 15 odstotkov, v velikih pa podpise 10 odstotkov volivcev. Ko bi bili ti zbrani, bi volivci na referendumu lahko odločali o odpoklicu župana, ta pa bi bil odpoklican, če bi tako odločila večina volivcev, ki so glasovali. Predlog PS je drugačen in med drugim za veljavnost odpoklica zahteva kvorum glasov županovih nasprotnikov.

Kar zadeva uzakonitev odpoklica, zato ne bi smelo biti bistveno vprašanje, o katerem predlogu se bodo zedinile parlamentarne stranke, pač pa bi morali poslanci po zgledu ustavne komisije formulacijo najustreznejše rešitve dognati v sodelovanju s stroko, torej z izvedenci za parlamentarizem, ter seveda hkrati opraviti širšo javno razpravo. Zahteva po pravni formulaciji odpoklica predstavnikov ljudstva in večji vključenosti volivcev v odločanje je namreč ena od glavnih zahtev vstajniškega gibanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.