Komentar / Zadnji, smrtni udarec urbanizmu
Bodimo iskreni. Cilj Černačeve uredbe je povsem špekulativne narave. Ta uredba je posledica večdesetletnega pritiska črnograditeljev, naj se omilijo pogoji za legalizacijo njihovih črnih gradenj.
Pomožni objekti so v večini bodisi pritajeni zametki kasnejše konkretnejše gradnje ali inovativni prebliski v obliki kozolcev, na katere se obešajo jumbo plakati. Primer inovativnega kozolca z jumbo plakatom nad predorom Golovec.
© Borut Krajnc
Vsakič, ko se vrnem s potovanja po prostorsko urejenih tujih krajih, me presune pogled na kaotičnost slovenskih mestnih obrobij in podeželja. Tako zelo smo zaverovani v lepoto Slovenije, da ne vidimo usodnih posledic svojega mačehovskega odnosa do prostora. Zato ni naključje, da je eden od mojih študentov nekoč zgroženo zapisal: »Ali smo Slovenci res prostorsko neinteligentni?« Černačeva uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je zato le zadnji, smrtni udarec slovenskemu urbanizmu, ki je s tem dokončno izginil s strokovnega prizorišča. Težava ni v uredbi sami, temveč v tem, da je proces urejanja prostora že pred leti ušel izpod nadzora urbanistične stroke oziroma da je bil urbanizem kot živa stroka v Sloveniji praktično odpravljen. Zato tudi ni prave razlike med prostorsko pojavnostjo legalne ali nelegalne gradnje. In prav tako je razumljivo prepričanje nestrokovne politike, da so majhni objekti nepomemben poseg v prostor in je treba zato gradnjo in umestitev teh objektov liberalizirati.