Peter Gabrijelčič, Dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Komentar
Zadnji, smrtni udarec urbanizmu
Vsakič, ko se vrnem s potovanja po prostorsko urejenih tujih krajih, me presune pogled na kaotičnost slovenskih mestnih obrobij in podeželja. Tako zelo smo zaverovani v lepoto Slovenije, da ne vidimo usodnih posledic svojega mačehovskega odnosa do prostora. Zato ni naključje, da je eden od mojih študentov nekoč zgroženo zapisal: »Ali smo Slovenci res prostorsko neinteligentni?« Černačeva uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je zato le zadnji, smrtni udarec slovenskemu urbanizmu, ki je s tem dokončno izginil s strokovnega prizorišča. Težava ni v uredbi sami, temveč v tem, da je proces urejanja prostora že pred leti ušel izpod nadzora urbanistične stroke oziroma da je bil urbanizem kot živa stroka v Sloveniji praktično odpravljen. Zato tudi ni prave razlike med prostorsko pojavnostjo legalne ali nelegalne gradnje. In prav tako je razumljivo prepričanje nestrokovne politike, da so majhni objekti nepomemben poseg v prostor in je treba zato gradnjo in umestitev teh objektov liberalizirati.
