Jure Trampuš

10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Politika

Iniciativa, gibanje, stranka

Če hočeš spremeniti parlamentarno demokracijo, ustanovi stranko

Zahteve po spremembi družbene ureditve na februarski vstaji v Ljubljani

Zahteve po spremembi družbene ureditve na februarski vstaji v Ljubljani
© Borut Krajnc

Potem ko so se v Odboru za pravično in socialno družbo odločili, da bo del odbornikov oblikoval politično stranko Solidarnost, so se na podobno pot odpravili tudi posamezniki, ki izhajajo iz Delavsko-punkerske univerze in skupine, zbrane okoli platforme Neposredna demokracija zdaj! Obe nastajajoči stranki sta poganjka vstajniškega gibanja. Kljub podobnemu izhodišču je med njima nekaj razlik. Prva bi rada popravila kapitalizem kot sistem, mu nadela bolj socialni in pravičnejši obraz, cilji Iniciative za demokratični socializem (IDS) pa so obsežnejši.

V pred dnevi objavljenem Manifestu njeni predstavniki pravijo, da v kapitalizmu gospodarstvo »ni sredstvo za povečevanje kakovosti življenja, temveč je človeško življenje sredstvo za širjenje akumulacije kapitala«. Sedanja ekonomska kriza ni motnja, pač pa samo način prevlade interesov kapitala nad potrebami ljudi. »Nimamo opraviti z gospodarsko krizo, pač pa z obdobjem, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev.« Rešitev torej ni le izboljšanje delovanja pravne države, parlamentarne demokracije, kapitalistične ureditve, »pač pa vzpostavitev družbeno-ekonomskega sistema, utemeljenega na neposredni demokraciji v politiki in ekonomiji ter na demokratično-planski delitvi dobrin«.

Kaj to praktično pomeni? Med cilji, zapisanimi v Manifestu, ki je nekakšna idejna podlaga nastajajočega programa politične stranke, naj bi sedanji kapitalizem presegli z novimi oblikami odločanja, participativnim proračunom, neposredno demokracijo, zadružništvom, samoupravljanjem v podjetjih, celo z odpravljanjem trga in vzpostavljanjem alternativnega načina delitve dobrin … Gre za dolgoročne cilje IDS-ja, za katere bosta potrebna širša internacionalizacija in povezovanje sorodnih levih gibanj. Kratkoročni cilji so oprijemljivejši. Želijo si razvijati kakovost javnih storitev, želijo večji vpliv volivcev, polno zaposlenost, skrajševanje delovnega časa, zvišanje minimalne plače, večjo progresivno davčno obdavčitev … Vse to pa naj bi ustvarilo možnosti za radikalnejše družbene spremembe.

»Demokratični socializem je naš cilj, stranko pa vidimo kot neizogibno sredstvo,« pravi Rok Kogej, eden izmed pobudnikov IDS-ja. »V teh zgodovinskih okoliščinah je tako rekoč nemogoče doseči politično moč drugače kot s politično stranko in s sodelovanjem na parlamentarnih volitvah.« Kogej priznava, da lahko socializem zbudi asociacije na nedemokratični komunizem, totalitarni družbeni ustroj, vendar se, kot pravi, preteklosti ne smemo sramovati. »Je dobra lekcija za naprej. V nekdanjem jugoslovanskem socializmu družba ni bila dovolj demokratična, posredno pa je bil v veljavi tudi tržni sistem. Sami na makroekonomski ravni zagovarjamo odpravo trga in konkurence.«

Kdaj bo iz iniciative nastala politična stranka, je stvar taktične odločitve pobudnikov. Kljub revolucionarnim, morda celo utopičnim spremembam, za katere se zavzemajo pri IDS-ju, je treba iniciativi priznati pomembno politično inovacijo. Za zdaj je v slovenski politiki večina velikih strank nastala iz oportunističnih razlogov, kot kopije drugih evropskih strank, kot rezultat partikularnih interesov skupine posameznikov ali slojev, kot nadaljevanje nekih starih političnih platform. IDS pa se v politični boj podaja iz teoretskih predpostavk. S tega stališča je povsem nepomembno, ali je njihova marksistična optika dovolj pravilna. Politika se je začela misliti s stališča teoretskih utemeljitev in premislekov, ne pa samo skozi prazne, populistične fraze posameznikov. V politiko se počasi vračajo intelektualci. In to je lahko samo dobro.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.