Mojca Kleva Kekuš: "V povprečju Evropske unije je delež sive ekonomije 22 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež 26 odstotkov."

Prejšnji teden je Evropski parlament potrdil vaše poročilo o davčnih utajah in možnih ukrepih proti tej problematiki. V kolikšnem času naj bi se po vašem mnenju ti ukrepi začeli izvajati ter kako in ali sploh bodo učinkoviti?

Prišli smo do 30 zelo konkretnih ukrepov, od tega, da se prekličejo bančne licence finančnim institucijam in svetovalcem, ki pomagajo utajiti davke, do poročanja za multinacionalke v vseh državah članicah, kjer poslujejo, razkritja bančnih tajnosti in transparentnosti poslovanja. To so zelo konkretni predlogi, ki pa potrebujejo veliko politično podporo držav članic, in dokler nimam teh na svoji strani, težko pričakujem konkretne zakonodajne predloge, ki jih pripravi Evropska komisija. Ampak vseeno so se v Svetu EU zavezali k transparentnosti izmenjave podatkov in prekinitvi bančnih tajnosti.

Ali je kdo od poslancev ali katera od držav nasprotovala vašim predlogom?

Ker sem dobila evropski konsenz, ni bilo nobenega poslanca ali poslanke v Evropskem parlamentu, ki se s tem neposredno ne bi strinjal. Res pa je, da je nekaj posameznikov, evroskeptikov, nasprotovalo mojemu predlogu, predvsem z vidika davčnega povezovanja članic Evropske unije.

Pri pisanju poročila ste imeli kar veliko podporo drugih poročevalcev, med drugim tudi komisarja za proračun Šemeta, in tudi podporo slovenskih evroposlancev. Kako to in zakaj?

Vsaka poslanska skupina mi je poslala osebo, ki se je pogajala z mano, in največ smo dosegli na teh neformalnih srečanjih na štiri oči. Teh sestankov je bilo res veliko, dokler nismo bili prepričani, da bomo vsi stali za tem, kar podpisujemo. Mislim, da je to posledica vsega, kar se je zgodilo s Ciprom. Predvsem bančna pomoč in ureditev bančnega sektorja sta zelo prizadela Evropsko unijo. Vse to je pomagalo, da je napočil ugoden političen trenutek ravno v teh mesecih, ko smo pripravljali to poročilo. Zelo pa sem vesela tudi podpore slovenskih kolegov.

V svojem poročilu ste zapisali, da EU na račun davčnih utaj na leto izgubi okoli 1000 milijard evrov. Ali imate na voljo tudi podatke za Slovenijo, saj je, kot vemo, t. i. siva ekonomija pri nas zelo razširjena? Kako bi ukrepali proti njej?

Nimam točne številke, je pa v študiji primerjave deleža sive ekonomije po državah članicah zapisano, koliko je primanjkljajev v proračunih. V povprečju Evropske unije je delež sive ekonomije 22 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež 26 odstotkov, kar pomeni, da je sive ekonomije v Sloveniji res veliko.

Povedali ste, da velik problem pri utaji in neplačevanju davkov pomenijo prav velike multinacionalne korporacije.

V Angliji sedaj zaslišujejo Starbucks, Amazon in Google. Vsa ta podjetja so registrirana v davčno ugodnejših območjih in plačajo na koncu leta le nekaj odstotkov davkov. Anglija sedaj vodi zelo intenzivno bitko proti tem multinacionalkam. Sama sem zelo optimistična in menim, da sedaj, ko je Evropski parlament glasoval o mojem poročilu, ni konec te zadeve, ampak se je začelo reševanje tega problema.