Jure Trampuš

31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Politika

Konec nadzora

Kako se je politika pri referendumih samoomejila zato, da bi postala močnejša

Eden izmed redkih demonstrantov, ki so se minuli teden zbrali pred vlado in protestirali zaradi omejevanja demokracije

Eden izmed redkih demonstrantov, ki so se minuli teden zbrali pred vlado in protestirali zaradi omejevanja demokracije
© Borut Krajnc

Ko je parlament sprejemal ustavne spremembe o fiskalnem ravnotežju in novi referendumski ureditvi, so med posamezniki, ki še razmišljajo o vstajah in protestih, zaokrožila sporočila o koncu demokracije, protektoratu, izdaji, hlapčevstvu. Nekaj jih je odšlo pred parlament, vlado, bilo jih je malo, podobni so bili žalostni usedlini zimskih vstaj. Takrat so množice kričale in zahtevale več neposredne demokracije, tokrat pa aktivizma ni bilo.

Parlament je po svoji volji sprejel dve veliki ustavni spremembi. Fiskalno pravilo govori o tem, da morajo biti prihodki in odhodki proračuna srednjeročno uravnoteženi, podrobnosti bodo določene z izvedenim zakonom. Kakšni bodo časovni okvir, obseg, vsebina uravnoteževanja, se še ne ve, a fiskalno pravilo je postalo ustavna kategorija. Hkrati so poslanci sprejeli spremembe referendumske ureditve, ki naj bi preprečile politično zlorabo inštituta neposredne demokracije. Tako so zatrjevali politiki, resnica pa skriva nekaj zoprnih podrobnosti.

Po novem se ne bodo smeli razpisati referendum o davčnih in proračunskih zakonih ter tisti, ki odpravljajo protiustavnosti. Na prvi pogled to pomeni, da v Sloveniji ne bomo mogli več imeti referenduma o družinskem zakoniku, ki je želel odpraviti na ustavnem sodišču ugotovljene neustavnosti. Vendar pravo ni tako preprosto. Referendum o družinskem zakoniku je leta 2012 ustavno sodišče že dopustilo in tudi po novi ureditvi bi ga verjetno. Zakaj? Predlagani družinski zakonik ni samo odpravljal neustavnosti pri istospolnih partnerskih zvezah, bil je zamišljen širše, urejal je tudi področja, o katerih ustavno sodišče ni presojalo. Nova omejitev o prepovedi referenduma o zakonih, ki odpravlja neustavnosti, za ves družinski zakonik torej ne velja. Podobno bi bilo, primer je hipotetičen, če bi parlament sprejel nov zakon o verski svobodi, ki bi poleg neustavnih določil na novo opredelil odnose med državo in cerkvijo. Ustavno sodišče bi ga dopustilo.

Še večja zadrega je pri določilu o prepovedi referenduma pri zakonih s finančnimi posledicami oz. o zakonih z »drugimi obveznimi dajatvami«. Takšen je recimo zakon o RTV Slovenija. Gre za interpretativno definicijo omejevanja, ki ne določa, kateri so pomembni finančni deli zakonov. Na koncu bi o upravičenosti omejevanja referendumov znova odločalo ustavno sodišče, le da ima to sedaj jasnejše kriterije in sidro, »na katero se lahko opira pri presejevanju dopustnosti«. Ta pa so finančne narave.

Politika se je po eni strani torej res samoomejila, saj po novem poslanci ne morejo zahtevati referenduma. Prav tako je določila minimalno kvoto veljavnosti zavrnitvenega referenduma, po kateri mora vsaj petina volivcev glasovati proti zakonu. A kljub ustavnim spremembam bodo še vedno dovoljeni referendumi o pravicah manjšine, politika pa bo lahko z asistenco ustavnega sodišča preprečila vsak referendum, za katerega bo presodila, da bi lahko imel za uravnoteženi proračun prevelike finančne posledice. Pozor, ne gre samo za velike, sistemske zakone, za pokojninsko reformo, holding, slabo banko, pač pa bi se lahko prepovedal tudi referendum o zakonih, ki bi zaradi finančnih zahtev omejevali socialne pravice. Ali kot je zapisal Miro Cerar: »Vsaka prihodnja zahteva za zakonodajni referendum bo morala biti preučena tudi v luči možnega vpliva takšnega referenduma na zagotavljanje uravnoteženosti javnih financ.«

Referendum, korektiv volivcev pred preveliko močjo izvršilne veje oblasti, je najprej politika (predvsem SDS) izkoriščala za svoje interese, potem pa je ista politika zgodovino referendumskih zlorab uporabila kot argument za povečevanje svoje moči. Kar je seveda absurdno. Absurdno je tudi, da bo na koncu o dopustnosti referendumov znova presojalo ustavno sodišče, ki je nedavno dopustilo referendum o človekovih pravicah, referenduma o vprašanjih upravljanja premoženja države pa ne. Če bi politika res želela onemogočiti referendumske zlorabe, bi morala najprej spremeniti ustavo tudi v tistem delu, ki določa pristojnosti ustavnega sodišča. Njegov temeljni problem je namreč »obupna preobremenjenost« in zaradi nje so odločitve ustavnih sodnikov strokovno vprašljive, nepredvidljive, nedosledne.

Bo torej zaradi fiskalnega pravila in nove referendumske zakonodaje v Sloveniji manj referendumov? Najverjetneje. Bo zato v Sloveniji več neposredne demokracije? Ne, manj je bo. Bodo še vedno dopuščeni referendumi, kjer bo večina odločala o pravicah manjšine? Verjetno, avtomatsko bodo prepovedani samo v zelo ozkem segmentu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.