Staš Zgonik

14. 6. 2013  |  Mladina 24  |  Družba

Teror zvonov

Napačna interpretacija evropske direktive kvari življenje številnim Slovencem

Prihaja iz zvonikov glasba ali hrup?

Prihaja iz zvonikov glasba ali hrup?
© Marko Pigac

Od leta 2006 v Sloveniji velja uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Viri hrupa so v njej izrecno opredeljeni. In med njimi ni cerkvenih zvonov. Zaradi tega okoljski inšpektorat nima pristojnosti za ukrepanje ob pogostih pritožbah ljudi, ki živijo v bližini cerkva in jim zvonjenje močno slabša kakovost življenja.

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je prejšnji teden na ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana zato naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri ga poziva k izpeljavi projekta meritve glasnosti zvonjenja cerkvenih zvonov, predvsem v urbanih središčih. To naj bi bila podlaga za oblikovanje ustreznih rešitev.

Kot je povedal Möderndorfer, je to povsem njegova pobuda, s preglasnim cerkvenim zvonjenjem pa se je ukvarjal že leta 1989. »Že takrat je bilo zvonjenje odločno preglasno. Ko smo pred nekaj leti sprejeli zakonodajo, češ da gre pri zvonjenju za glasbo, pa mi je počil film. To ni nobena naravna glasba, to je hrup, ki ga je treba opredeliti. Vse na tem svetu ima svoje meje.«

Razlage, da je cerkveno zvonjenje glasba, sicer uredba ne vsebuje, jo pa uradni organi vedno pripnejo ob pojasnjevanju nezmožnosti ukrepanja zaradi preglasnega zvonjenja.

Zakonski ureditvi področja daje posebno težo domnevno dejstvo, da smo jo sprejeli na podlagi evropske direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Tudi pri Slovenski škofovski konferenci so v odzivu na Möderndorferjevo pobudo zapisali, da omenjena direktiva »zvonjenja ne uvršča med hrup«. Kar pa sploh ne drži. Direktiva določa, da se za hrup šteje »vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v javnem prometu, industrijske naprave ...« Res je, da cerkveno zvonjenje ni izrecno omenjeno, a tudi ni izrecno izključeno. Še več, direktorat evropske komisije za okolje na svoji spletni strani pri opisu poročila o izvajanju direktive med viri hrupa izrecno navaja tudi cerkvene zvonove (http://skrci.me/zvonovi).

Tako lahko upravičeno sklepamo, da je bil slovenski prenos evropske direktive v domačo zakonodajo, ki je bil opravljen v času prve Janševe vlade, izpeljan s posebno pozornostjo do želja katoliške cerkve.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje poslanske pobude niso želeli komentirati, češ da imajo za odgovor trideset dni časa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev