Peter Petrovčič

11. 8. 2013  |  Mladina 32  |  Politika

Zaveza brez krčmarja

Kako bodo sodišča delala hitreje, če tožilstvo ne bo?

Tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc

Tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc
© Borut Krajnc

Prihodnji teden se končajo sodne počitnice in sodstvo bo, v skladu z zloglasno »zavezo državljanom« med vlado in sodstvom za »izboljšanje stanja v sodstvu«, pospešilo procesiranje zadev. Kar je super, vprašanje je le, koliko koristi bodo od tega imeli »uporabniki« pravosodnega sistema, predvsem kazenskega. Tožilstvu namreč lani s trenutnim številom tožilstev v celoti ni uspelo pokrivati niti dveh razpravnih dni na teden, kako bo pokrivalo tri?

Kazensko pravosodje deluje po naslednjem ritmu. Sodišče za vsakega posameznega sodnika razpiše obravnave za dva dni v tednu (odslej torej za tri dni), kar pomeni, da sodnik tisti dan sedi v razpravni dvorani in opravi določeno število obravnav; če so enostavne, več, če so kompleksne, pa manj. V žargonu se takšnemu dnevu reče »razpravni dan«. Preostali trije dnevi (po novem le dva) sodniku ostanejo za tehtanje dokazov in procesnih dejanj ter pisanje sodb. In tiste dni, ko sodniki sedijo v razpravnih dvoranah, morajo biti tam tudi tožilci. V praksi je to urejeno tako, da en tožilec zastopa državo v vseh zadevah, ki jih je za določen dan razpisal določen sodnik. O tem, da doslej ni bilo možno najti boljše rešitve, ki bi tožilstvu omogočala, da tožilci zastopajo predvsem zadeve, o katerih so podrobneje seznanjeni, in ne naključnih, kdaj drugič. Bistvo neprimernega veljavnega načina dela rešitve je predvsem v potrebi po zagotavljanju prisotnosti tožilca na obravnavi.

V letnem poročilu za lansko leto so tako na ljubljanskem okrajnem kot na okrožnem sodišču, ki pokrivata polovico vseh kazenskih zadev na ravni države, opozorili na kadrovski primanjkljaj na strani tožilcev. Na okrožnem so recimo zapisali, da je to za kazenski oddelek njihovega sodišča »v letu 2012 pomenilo, da so se preklicevali celi razpravni dnevi, o navedenem smo preko predsednice sodišča redno obveščali tudi Vrhovno državno tožilstvo RS«. Podobno na okrožnem sodišču: »V preteklem letu se je nekajkrat zgodilo, da tožilstvo ni moglo zagotoviti prisotnosti tožilca na glavni obravnavi iz razlogov, ker so bili ostali tožilci maksimalno obremenjeni z udeležbami na glavnih obravnavah (3 x ali več tedensko) in zaradi njihove kadrovske problematike …«

Od naslednjega tedna pa bodo tožilci morali »pokriti« tri razpravne dneve na teden, kar pomeni 50-odstotno povečanje. Ker je tožilcev precej manj kot kazenskih sodnikov, to pomeni, da bodo tožilci bolj ali manj sedeli v sodnih dvoranah. Kdo pa bo usmerjal policijo pri preiskovanju kaznivih dejanj in kdo bo pisal obtožnice? Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da se vsekakor zavedajo, »da brez imenovanja novih državnih tožilcev ne bo mogoče dosledno izpolnjevati vsebine zaveze in bo zato podprlo prizadevanja vrhovnega državnega tožilstva (ki je samostojen proračunski porabnik), da se mu v rebalansu proračuna dodelijo dodatna sredstva, ki bodo omogočila zaposlitev nujno potrebnih državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev«. Saj bo, še pravilno ugotavljajo, lahko državno tožilstvo »uspešno sodelovalo v postopkih pregona kaznivih dejanj le v primeru, če se bo število državnih tožilcev čim bolj približalo številu kazenskih sodnikov«. Drži, a sodišča bodo pospešila delo v teh dneh, tožilci pa bi do dodatnih sredstev lahko prišli šele v naslednjem proračunskem obdobju, potem pa so še razpisi in takoj bo leto ali dve naokoli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.