Kdo se boji tožilcev?

Pregon gospodarskega kriminala ni več prednostna naloga?

Mesec dni je, odkar so na ministrstvu za pravosodje obljubljali, da ne bodo ostali le pri zavezi, da se bo učinkovitost pravosodja povečala, ampak bodo poskrbeli tudi za materialna sredstva in kadre, ki naj bi cilje iz zaveze uresničili. Zaveza državljanom, da se bodo razmere v sodstvu izboljšale, ki so jo podpisali predstavniki vlade in sodstva, predvideva za tretjino več razpisanih obravnav, kot so jih sodišča razpisovala doslej. V ta namen je ministrstvo vrnilo del sredstev za kadre, ki jih je ob sprejetju zadnjega proračuna odvzelo sodnemu proračunu.

Ali vlada torej razume potrebo po učinkovitem sodstvu in je zdaj vse v rokah sodstva? Na prvi pogled že kaže tako. Težava je v tem, da je tožilstvo s sedanjo kadrovsko zasedenostjo že doslej komaj dohajalo sodstvo. V praksi to pomeni, da mu včasih ni uspelo zagotoviti niti prisotnosti tožilca na glavni obravnavi, omejeno je bilo tudi število kakovostno napisanih obtožnic.

Prav zato so na vrhovnem državnem tožilstvu pravosodno ministrstvo že pred časom zaprosili za več dodatnih kadrov (potrebovali bi okoli 60 tožilcev in pripadajoče število strokovnih sodelavcev) in s prošnjo naleteli na razumevanje. »Zavedamo se, da brez imenovanja novih državnih tožilcev ne bo mogoče dosledno izpolnjevati vsebine zaveze, in bomo podprli prizadevanja vrhovnega državnega tožilstva, da se mu v rebalansu proračuna dodelijo dodatna sredstva, ki bodo omogočila zaposlitev nujno potrebnih državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev,« so tedaj pojasnili na ministrstvu in dodali, da bo tožilstvo lahko »uspešno sodelovalo v postopkih pregona kaznivih dejanj le, če se bo število državnih tožilcev čim bolj približalo številu kazenskih sodnikov«.

Prejšnji teden so na ministrstvu za časnik Delo ponovno potrdili, da se zavedajo, da so zadostne sposobnosti državnega tožilstva nedvomno zelo pomemben pogoj za delovanje pravne države, »vendar jih je treba uskladiti z javnofinančnim položajem. Treba je namreč opozoriti, da so kazenski postopki in z njimi povezana vloga državnega tožilstva le del precej širše problematike sodnih zaostankov, ki jo ureja zaveza. Ukrepi iz zaveze so ključni predvsem za zmanjševanje sodnih zaostankov v pravdnih, gospodarskih in nepravdnih zadevah, ki so morda še bolj kot kazensko področje ovira za gospodarsko okrevanje.«

Pregon gospodarske kriminalitete torej ni več prednostna naloga? So šli tožilci in kazenski sodniki predaleč? Se je politika ustrašila premočne tretje veje oblasti, ki jo je doslej uporabljala kot primeren izgovor za nedelovanje pravne države?