Staš Zgonik

13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Družba

Najprej »štalca«

Slovenija je dobila prvo vodikovo polnilnico za avtomobile

Otvoritev vodikove polnilnice

Otvoritev vodikove polnilnice
© Borut Krajnc

V Sloveniji je za zdaj približno sto polnilnih mest za električna vozila. Več kot je na slovenskih cestah električnih vozil. Ta teden smo uradno dobili tudi prvo vodikovo polnilnico.

Polnilnica, ki je last Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CO NOT), stoji na Petrolovem bencinskem servisu v Lescah na Gorenjskem. »Lokacijo smo izbrali zaradi bližine Bleda,« pojasnjuje Marta Svoljšak, direktorica za tehnični razvoj, kakovost in varnost v Petrolu. »Občina Bled si namreč zelo prizadeva za uvajanje čistih oblik transporta in je zato eden od možnih potrošnikov vodika z demonstracijskim vozilom.« Nihče si ne želi, da bi postavljena polnilnica samevala. V Sloveniji je zdaj en sam avto, ki ga lahko poganja vodik – predelani fiat multipla, ki ga je CO NOT v Slovenijo pripeljal za demonstracijske namene. Če se blejski načrti ne uresničijo, pa lahko polnilnico prestavijo bliže kakemu drugemu potencialnemu potrošniku.

Polnilnica v Lescah je sposobna napolniti avtomobil v približno petih minutah, zaloga goriva v polnilnici pa zadostuje za približno šest vozil. Dobavitelj plina je jeseniško podjetje TPJ, ki vodik pridobiva z elektrolizo (cepljenje vode na vodik in kisik z enosmernim električnim tokom), električno energijo pa z lastno hidroelektrarno, torej gre za povsem čist vir energije.

Kljub polnilnici sicer vsaj še nekaj let v Sloveniji ni pričakovati večjega preboja, kar se tiče vodikovih vozil na naših cestah. Predelani motorji z notranjim izgorevanjem, kakršen poganja omenjenega fiata, sicer verjetno tako ali tako nimajo prihodnosti, saj je uporaba vodika veliko privlačnejša in učinkovitejša v gorivnih celicah, kjer se ob vezavi vodika in kisika sproščata vodna para in električna energija, ki poganja vozilo. Vozila, ki jih poganjajo gorivne celice, pa so za zdaj še tako draga, da jim proizvajalci raje sploh ne določijo cene in jih je mogoče zgolj najeti.

»Po moji oceni avtomobili, ki so zdaj na voljo, realno stanejo od 120 do 130 tisoč evrov. Pričakujem pa, da se bo cena, če se bo začela serijska proizvodnja, takoj spustila na 40 ali 50 tisoč evrov,« pravi Gaberšček. To naj bi se po napovedih več proizvajalcev avtomobilov, na primer Hyundaija in Mercedesa, zgodilo leta 2015. Če bo res tako, utegnejo avtomobili na vodik vsaj za nekaj časa celo prevzeti primat električnim vozilom na baterije. Kar zadeva praktičnost, so veliko bolj primerljivi z bencinskimi avtomobili. Polnjenje rezervoarja traja primerljivo dolgo in tudi doseg z enim polnjenjem je primerljiv. Res pa je, da si ni mogoče obetati takega prihranka pri gorivu.

Pri Petrolu, kjer za zdaj ponudbe vodika ne vidijo kot komercialno dejavnost, temveč kot demonstracijski projekt, so ceno za kilogram vodika okvirno določili pri devetih evrih. Povprečen rezervoar naj bi imel prostora za štiri kilograme vodika in doseg od 400 do 500 kilometrov. Stroški za gorivo so torej morda malenkost nižji, a dejansko primerljivi s tistimi za bencinski avtomobil. »Cena vodika bo umetno postavljena, tako da bo ravno pravšnja, da ne bo preveč motila prodaje bencina,« je realen Gaberšček. »Kljub temu pa menim, da bo zanimanja precej.« Gre namreč za avtomobile, ki združujejo najboljše od obeh svetov, bencinskega in električnega. So tihi, z dobrimi pospeški, doseg je dolg in polnjenje rezervoarja hitro.

Zdaj je treba samo še kakšnega pripeljati v Slovenijo. Oziroma kot pravi Marta Svoljšak: »Rešili smo zagato, kaj pride prej, kura ali jajce. Polnilnica je postavljena, čakamo na vozila.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.