Irski 'ne' varčevanju

Večina Ircev še vedno ne verjame, da je 'luč na koncu tunela' res izhod in da to niso luči prihajajoče lokomotive

Irska, ki je doslej vdano izpolnjevala vse zahteve Evropske centralne banke (ECB), je prvič odkar je začela s programom varčevanja, rekla 'ne' novemu zmanjševanju izdatkov. Zato po oceni Telegrapha »kredibilnost evropske dolžniške krize visi na irski vrvici«, če bodo Irska in druge države v podobnem položaju uspele izplavati iz krize, pa je sedaj v največji meri odvisno od potez ECB. 

Ob sprejemanju zadnjega varčevalnega proračuna – sedmega v šestih letih - je namreč irska vlada sklenila, da bo gospodarstvo v obliki zmanjšanja izdatkov in povečanja davkov privarčevalo 1,5 odstotka bruto družbenega produkta in ne 1,8 odstotka, kot je zahtevala trojka. Razlika na prvi pogled ni velika, vendar je pomembno dejstvo, da se Irska tokrat vendarle ni povsem uklonila zahtevam Bruslja. 

Voditelj laburistov Eamon Glimore je že dlje časa trdil, da evropski voditelji vidijo njegovo državo »kot neke vrste eksperiment za jastrebe varčevanja« in je s svojimi pogledi tokrat prevladal. Finančni minister Michael Noonan je dejal, da »narod ne prene več« in dodal da »lahko predolgo žrtvovanje spremeni srce v kamen«. Pri tem je očitno povsem namerno citiral pesnika Yeatsa in njegovo znano pesem iz leta 1916, iz časa irskega upora, ko so se irski regimenti borili v Flandriji, medtem ko je britanski general John Maxell s krvavo zadušitvijo zahtev po neodvisnosti Ircev doma na Irskem uničil vezi med Irci in Angleži.

Pesnik je zapisal, da se je »vse spremenilo popolnoma« in da je bila »rojena grozna lepota«. Sporočilo je seveda jasno – ne pritiskajte, da se zgodovina ne bi ponovila, le da vlogo Londona sedaj igra Bruselj. Oziroma Berlin. Vse skupaj je precej neprijetno tudi za evropske komisarje, ki so Irsko dolgo časa predstavljali kot model varčevalne politike in si sedaj ne morejo privoščiti težav. Gre tudi za kredibilnost EMU. Irska mora v skladu z njihovimi načrti postati prva država, ki bo uspešno izplavala izpod dežnika finančne pomoči EMU ter se vrniti na finančna tržišča – še letos.

Toda sedaj to ni več popolnoma verjetno. Irska sicer ni bila nikoli nekonkurenčna, vendar je njena konkurenčnost v času krize hitro padla. Danes je na 15. mestu Svetovne banke, takoj za Finsko in precej višje na lestvici kot so Portugalska (30), Španija (44), Italija (73) in Grčija (78). Vendar je bila pred krizo Irska še na sedmem mestu. Kolaps bančnega sistema in padec bruto družbenega proizvoda za petino je ljudi tako kot nekoč prisilil v množično emigracijo in zato trenutno Irska letno izgubi okoli 33.000 večinoma visoko izobraženih emigrantov. Lani jih je odšlo celo 50.000, v štirih letih pa že več kot 200.000. To je skoraj toliko kot v času največjega eksodusa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je leta 1989 na primer 70.000 Ircev zapustilo državo. Četrtina jih danes odhaja v Veliko Britanijo, okoli 17 odstotkov pa v Avstralijo.

Ekonomski strokovnjaki trdijo, da je bila Irska žrtev nepremičninskega balona tudi zaradi prenizkih obrestnih mer, ki jih je diktiral Frankfurt. Seveda je tudi Irska s svojim slabim nadzorom bančnega sektorja odgovorna za nastalo stanje, toda prav tako je res, da je ECB na koncu uspela z zahtevo, da država prevzame odplačilo 60 milijard evrov slabih dolgov irskih bank. V nasprotnem primeru bi namreč izgube prizadele večinoma nemške in francoske banke, ki so irskim posojale denar. Prav mogoče bi si bilo zamisliti drugačen, 'islandski scenarij', saj Islandija v podobnem primeru ni prevzela izplačila slabih terjatev britanskih bank. Prav zato Megan Greene iz Maverick Intelligence opozarja, da je pri tem problemu v ozadju moralno vprašanje. To je zapisano tudi v sklepih voditelje EU junija leta 2012, kjer je bilo določeno, da se za reševanje vprašanja dolgov uporabi mehanizem ESM.

Vendar Irska ocenjuje, da kreditorji niso izpolnili pričakovanj, čeprav nemški minister za finance Wolfgang Schauble trdi, da je Irska pač storila, kar je morala in da je »sedaj vse v redu«. Na Irskem ne mislijo tako, saj je njihov deficit še vedno 7,3 odstoten, javni dolg pa dosega 123 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Ob tem je visoka tudi nezaposlenost (s štirih je skočila na 15 odstotkov leta 2012), cene nepremičnin so padle za 57 odstotkov, agencije, kot so Moody's pa irske obveznice še vedno označujejo kot smeti. Irski 'ne' nadaljevanju varčevanja zato ni presenetljiv. Čeprav je tudi nekaj znakov, da gospodarstvo okreva, večina Ircev, kot ocenjuje Foreign Affairs, še vedno ne verjame, da je 'luč na koncu tunela' res izhod in da to niso luči prihajajoče lokomotive.