Urša Marn

25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Politika

Kdo bo na koncu pretresen?

Bruselj naj bi na Sloveniji preizkušal nov način merjenja toksičnega premoženja v bankah

Prijazni nasmeh Alenke Bratušek in vodje evroskupine Jeroena Dijsselbloema. Ta trdi, da Slovenija ni poskusni zajček. Mu lahko verjamemo?

Prijazni nasmeh Alenke Bratušek in vodje evroskupine Jeroena Dijsselbloema. Ta trdi, da Slovenija ni poskusni zajček. Mu lahko verjamemo?
© Borut Krajnc

»Slovenija ne bo zamajala Evrope. Lahko pa prav zato, ker politično ne pomeni nič, služi kot poskusni zajček za stresne teste v bankah in tudi za kaj drugega,« pravi ekonomist Neven Borak. Ni edini, ki tako misli. Da smo poskusni zajček, je pred kratkim pisal tudi britanski The Economist. Kakšen eksperiment naj bi bruseljski laboratorij izvajal na Sloveniji?

Znano je, da bo v prihodnjem letu okoli 130 bank v območju evra izpostavljenih oceni tveganj, pregledu kakovost sredstev in obremenitvenim testom. Pred tem vseevropskim pregledom želi Evropska centralna banka poenotiti metodologijo, po kateri se v bankah meri količina toksičnega, ničvrednega premoženja. Gre za enega ključnih korakov k vzpostavitvi enotnega bančnega nadzora. Evropska centralna banka želi vedeti, kaj točno prevzema pod svoj nadzor. Zdaj so namreč metode merjenja toksičnega premoženja, ki jih določajo nacionalni bančni nadzorniki, pri nas je to Banka Slovenije, tako različne, da ni jasno, kakšno je dejansko stanje v ključnih bankah. Če se uporabi pretirano stroga metodologija, se lahko izkaže, da v težavah niso samo banke perifernih držav, temveč tudi pomembne nemške in francoske banke.

In tega se bojijo. Slovenski bančni sistem je dovolj nepomemben, da se na njem lahko preizkusi nova metodologija in da se ta po potrebi prilagodi, morda celo nekoliko omili, preden se uporabi na drugih, pomembnejših evropskih bančnih sistemih.

Če bi nova metodologija razkrila, da je luknja v ključnih evropskih bankah, kot so denimo Deutsche Bank, KBC, UniCredit, Société Générale, Commerzbank, bistveno večja, kot se domneva ali če bi, po drugi strani, mednarodni finančni trgi zaslutili, da se skuša z omilitvijo metodologije luknjo prikazati manjšo kot dejansko je, bi to lahko v temeljih zamajalo zaupanje in upočasnilo že tako krhko okrevanje evropskega gospodarstva. Nemško vlado še posebej skrbi pretirana povezanost evropskih bank z dolgovi držav. Prav preizkušanje nove metodologije naj bi bilo po pisanju The Economista razlog, zaradi katerega je Bruselj zavrl proces prenosa slabih posojil slovenskih bank na slabo banko pred poletnimi počitnicami. Evropska centralna banka naj bi novo metodologijo javnosti predstavila že v kratkem, za zdaj pa so znani le obrisi. Po pisanju The Economista naj bi bil ključni cilj nove metodologije, da se Evropska centralna banka izogne sramoti, kakšno je ob prejšnjih vseevropskih stresnih testih doživela Evropska bančna agencija. Ta mladi evropski regulator je velik del verodostojnosti izgubil, ker se je samo nekaj mesecev po izvedbi testiranja več evropskih bank znašlo na robu propada.

Ali je Slovenija torej res poskusni zajček? Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je minuli teden obiskal Slovenijo, te očitke zavrača. Na vprašanje Financ, ali bo pri metodologiji šlo za tehnično ali politično odločitev, pa je odgovoril: »To ne bi smela biti politična razprava, temveč razprava o tem, kako doseči najbolj kakovostne teste, kako pravilno zajeti najkakovostnejše podatke. Če bi teste opravili hitro, čez nekaj mesecev pa ugotovili, da so bili preslabi podatki, potem bi to povzročilo še večje težave.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.