Pravi dec

»Poslanki Širca in Potrata izjavljata take grdobije na račun tistih, ki drugače mislijo, da bi jima odredil obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta.« Ja, Pavel Rupar je znan kot neotesan, populističen, grob človek. Za druge pa je pravi dec: številnim obsodbam zaradi zlorabe funkcionarskega položaja navkljub je bil še na zadnjih lokalnih volitvah v rodnem Tržiču izvoljen za občinskega svetnika. Naslednje lokalne volitve utegne dočakati v zaporu, saj je bil pred dnevi pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni.

Na nekatere politike se afere lepijo bolj kot na druge. Nekdanji poslanec SDS in tržiški župan je eden takih politikov. Z nemalo teh afer se je ukvarjal represivni aparat, tudi ne tako malo se jih je zaključilo na kazenskem sodišču s pravnomočno obsodbo. A čeprav glavnina kazenskih postopkov zoper Ruparja sega v čas, ko je vodil tržiško občino, je bil šele sedem let po umiku iz visoke politike prvič obsojen na zaporno kazen. Elektrotehnik Rupar je v politiko vstopil leta 1994, ko je bil izvoljen za župana občine Tržič. Dve leti za tem je bil izvoljen za poslanca državnega zbora in mandat še dvakrat ponovil. Leta 2006 je bil na vrhuncu svojih moči. Zdelo se je, da mu leta očitkov o zlorabah županskega položaja in afere iz zasebnega življenja ne morejo do živega. A 13. oktobra 2006 je odstopil s poslanske funkcije. Povod je bilo medijsko poročanje o verbalnem in fizičnem konfliktu s podnajemnico pred enim izmed njegovih ljubljanskih stanovanj oziroma posledično razkritje lastništva nepremičnin, ki jih ni prijavil protikorupcijski komisiji. Mesec dni pozneje je izgubil tudi na županskih volitvah. A njegovih težav še zdaleč ni bilo konec, saj je pravosodje medtem počasi, a vztrajno opravljalo svoje delo.

Čeprav Rupar trdi, da gre za politično motivirane procese, je bilo sodstvo v resnici do njega prizanesljivo. V zapor gre po desetletju in pol kazenskih ovadb, sodnih preiskav in treh pogojnih obsodbah.

Policija in tožilstvo se sicer bolj ali manj redno z Ruparjem ukvarjata že od leta 1997. Prvič je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja že leta 2003, ko je višje sodišče oprostilno sodbo prvostopenjskega spremenilo v obsodilno, kar je pozneje potrdilo tudi vrhovno sodišče. Dobil je pogojno kazen pol leta zapora, s preizkusno dobo dveh let, v času katere naj obsojeni ne bi hodil v navzkrižje z zakonom. Pet let pozneje je bil Rupar zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja in kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin pravnomočno obsojen na pogojno kazen dveh let zapora s preizkusno dobo treh let. Del sodbe je bila tudi neka druga, leto dni krajša obsodilna sodba zaradi zlorabe položaja. Dve leti pozneje je bil, spet zaradi zlorabe položaja, obsojen že tretjič, na novo pogojno kazen pol leta zapora s preizkusno dobo treh let. Višje sodišče je sodbo potrdilo leto za tem. Ta preizkusna se še ni iztekla, ko je bila pravnomočna že četrta, aktualna sodba, s katero je bil, kakopak zaradi zlorabe položaja, obsojen na leto dni zapora, brezpogojno.

Čeprav Rupar ves čas trdi, da gre za politično motivirane procese, je bilo sodstvo v resnici do njega prizanesljivo. V desetih letih, kolikor jih je minilo od prve obsodbe do prve obsodbe na zaporno kazen, je bil vedno znova obsojen na pogojno kazen, čeprav zakon pravi, da se sodnik za pogojno kazen lahko odloči, če je glede na okoliščine storjenega kaznivega dejanja, »mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj«. Glede na okoliščine in odprte kazenske postopke je bilo mogoče pričakovati prej nasprotno. A sodišče v vsem tem času tudi ni preklicalo nobene od pogojnih obsodb in jo nadomestilo z zaporno kaznijo, čeprav so bili za to dani zakonski pogoji. Ves čas so se Ruparju namreč izrekale obsodbe za istovrstna kazniva dejanja. Pogojna obsodba se poleg tega niti ne sme izreči, če bi bila združena zaporna kazen iz preklicane pogojne in aktualne zaporne kazni višja od dveh let. Preklicati pa se sme celo v roku enega leta po preteku preizkusne dobe, če se v tem letu ugotovi, da je v času preizkusne dobe storil kaznivo dejanje. Pri Ruparju so se številni kazenski postopki več let toliko prekrivali, da bi o vseh teh zakonskih možnostih in omejitvah veljalo razmisliti. A leta prehoda iz enega v drugi politični sistem so bila tudi za pravosodje leta učenja, represivnost državnega aparata pa je danes precej bolj evropska in posledično bolj nepopustljiva, kot je bila pred leti.

Nazadnje sodišče Ruparju ni postavilo novega pogoja za svobodo, poslali so ga v zapor. Pričakovano je Rupar takoj napovedal, da bo zaprosil za alternativno prestajanje kazni. A težko bo dokazal, da gre za zglednega državljana, ki je naredil napako, sicer pa živi po zakonih.