Urša Marn

6. 12. 2013  |  Mladina 49  |  Politika

Slovenec, veš svoj dolg?

Spodbudni učinki vladnega boja zoper sivo ekonomijo

Davčni nadzor lokala Ringlšpil v Radljah ob Dravi

Davčni nadzor lokala Ringlšpil v Radljah ob Dravi
© Robert Baron

Odločitev vlade in davčne uprave, da zaostrita boj zoper sivo ekonomijo, kaže prve učinke. V kavarnah, slaščičarnah, restavracijah in gostilnah kar nenadoma ni več gospodarske krize. V strahu pred visokimi kaznimi so gostinci za letošnji julij, avgust in september plačali za dobrih 25 odstotkov več davka na dodano vrednost kot v istem obdobju lani. Pomenljiv je primer gostinca, ki je od letošnjega julija do oktobra obračunal skoraj za 200 odstotkov več DDV-ja kot v istem obdobju lani.

Sicer pa je povprečni gostinec za letošnji julij, avgust in september vsak mesec prijavil od 700 do 1700 evrov več prometa in skupaj plačal 486 evrov več DDV-ja kot lani. Davčna uprava je za zdaj izmerila samo učinek ukrepov na DDV, pri čemer je v analizi izločila učinek dviga stopnje DDV-ja sredi letošnjega leta in sezonske učinke, ni pa bil izločen vpliv upada kupne moči, kar bi se lahko kazalo še v večjem neto izkupičku.

Tega občutnega premika seveda ne bi bilo, če država julija ne bi uvedla tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn, ki onemogočajo brisanje računov, če ne bi občutno zvišala kazni in če davčni inšpektorji čez poletje ne bi izvajali poostrenega nadzora nad gotovinskim poslovanjem. Zdaj je vlada dobila neizpodbiten dokaz, da strogost deluje! In to ne le pri gostincih. Tudi v nekaterih drugih dejavnostih po novem prijavljajo nenavadno visoke prihodke. Počitniški domovi so denimo doslej prijavili 270 odstotkov več prometa kot v istem obdobju lani. Minister Dejan Židan, ki je odgovoren za vladno koordinacijo boja zoper sivo ekonomijo, pravi, je državi v treh poletnih mesecih uspelo pobrati 16,5 odstotka več DDV-ja kot v istem obdobju lani. Ali še konkretneje: država na mesec zbere okoli 30 milijonov evrov več DDV-ja, kakor je načrtovala. Slovenci le nismo taki poštenjaki, kot se radi hvalimo.

Ker se je davčni izkupiček že z uvedbo t. i. virtualnih davčnih blagajn precej povečal, je to lahko spodbuda vladi, da virtualne blagajne nadgradi oziroma po zgledu Hrvaške uvede prave davčne blagajne, takšne, ki omogočajo prenos podatkov k davčnim nadzornikom v realnem času. Koristno bi bilo tudi, če bi še dodatno omejili plačevanje z gotovino, saj je to, kot pravi minister Židan, »leglo sive ekonomije in celo kriminalnega delovanja«. Predvsem pa bi morali poostriti nadzor nad tistimi, ki so doslej veljali za nedotakljive, to pa so pri nas predvsem zobozdravniki in odvetniki.

Boj zoper sivo ekonomijo s tem ni končan. Po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponikne v Evropi v povprečju 18 odstotkov javnega denarja, v Sloveniji pa kar 24 odstotkov. Dela je še veliko. Je pa razveseljiva novica, da zaradi poostrenih ukrepov države v zvezi s sivo ekonomijo račune strankam zdaj izstavljajo tudi tisti, ki jih v preteklosti niso.

Vse to je dokaj spodoben start v drugačno filozofijo poslovanja in drugačen odnos državljanov do plačevanja davčnih obveznosti, v katerem se davki ne dojemajo le kot represija države, ampak kot orodje za izvajanje družbenokoristnih storitev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.