Staš Zgonik

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Politika

Zoisova afera

Moralna neoporečnost kot pogoj za vrhunsko znanost

Konec novembra so v Mariboru podelili Zoisove nagrade in priznanja, s katerimi Slovenija nagrajuje dosežke v znanosti in znanstveno odličnost. Nagrado za dosežke na področju molekularnega modeliranja je dobila dr. Dušanka Janežič, profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru.

V času, ko je odbor za podelitev Zoisovih nagrad odločal o letošnjih nagrajencih, je imela sicer še eno zaposlitev – bila je vodja laboratorija za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu. A vmes so jo zaradi domnevnih nepravilnosti odpustili. V svojem laboratoriju naj bi bila zaposlila sina in njegovo dekle, nato pa redno sama potrjevala njuno prisotnost na delovnem mestu, čeprav naj bi ju bili le redko videli v službi. In vodstvo Kemijskega inštituta jo je odpustilo iz krivdnih razlogov.

Skupini znanstvenic se zdi podelitev nagrade osebi, ki je s svojim ravnanjem škodila ugledu in razvoju znanosti v Sloveniji, nesprejemljivo, kar so tudi zapisale v javnem pismu: »Z izborom te nagrajenke je razvrednoten pomen Zoisove nagrade in meče slabo luč še posebno na vse ženske, ki delamo v znanosti.« Predsednik komisije za podeljevanje Zoisovih nagrad dr. Tadej Bajd se na naše prošnje za pojasnilo ni odzval in tudi sicer menda znotraj odbora velja dogovor, da postopka izbire javno ne komentirajo. Ena od članic odbora, dr. Maja Remškar z Inštituta Jožef Stefan, je bila pripravljena govoriti z nami, a le v svojem imenu. »Če se podeljuje nagrada za znanstvenoraziskovalno odličnost, se podeljuje na podlagi priložene dokumentacije. Da bi podeljevalci raziskovali etične in moralne dejavnike pri vsakem kandidatu, je zaradi velikega števila kandidatur nemogoče, da bi to raziskovali pri posameznih kandidatih, pa je nepošteno.«

Dr. Dušanka Janežič nam svoje plati zgodbe ni želela predstaviti, so nam pa na Kemijskem inštitutu potrdili, da so prejeli njeno tožbo zaradi po njenem mnenju nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Zadeva tako še zdaleč ni končana in ne glede na vse je verjetno pred moralnimi sodbami smiselno počakati na končni razplet.

So pa številni naši sogovorniki razočarani, da se o znanosti piše le ob aferah. »Žal mi je, da so vsi drugi nagrajenci ostali v senci ene afere,« pravi dr. Remškarjeva. »Podeljene so bile izjemne nagrade. Prvič v zgodovini je bila podeljena nagrada za raziskave na področju povojnih pobojev. Letos je bilo največ prejemnic v zgodovini.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.