Jure Trampuš

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Politika

Veliki volilni potencial

Volivci so razočarani, veliko pričakujejo od novih strank

Ustanovitev Iniciative za demokratični socilaizem

Ustanovitev Iniciative za demokratični socilaizem
© Borut Krajnc

Leto dni po protestih so začele nastajati nove stranke. Iniciativa za demokratični socializem je že napovedala ustanovitev stranke in nastop na volitvah, te dni bo imela svoj kongres Solidarnost.

Nove politične alternative zaznavajo tudi različne meritve javnega mnenja. Ninamedia je ta teden izmerila, da bi v primeru, če bi na volitvah demokratični socialisti nastopili kot stranka, zanje glasovalo 14,2 % vprašanih, volilnega glasu zanje ne bi oddalo 46,7 %, malo manj kot 40 % vprašanih pa tega še ne ve.

Demokratični socializem ima torej razmeroma velik volilni potencial. »Največ potencialnih volivcev stranke Demokratičnega socializma je med moškimi (17,6 %), najstarejšimi (20,6 %), manj izobraženimi, prebivalci največjih mest (22,2 %) ter med Gorenjci in Primorci. Glede na aktualne strankarske preference nova stranka lahko računa na največ glasov privržencev SD – v seštevku vseh potencialnih glasov je delež privržencev SD 25,6 %. Sledijo anketiranci, ki se niso strankarsko opredelili (23,1 %), nato še privrženci SDS in NSI s po 10,3 %. Pomemben delež potencialnih volivcev ima nova stranka tudi med anketiranci, ki sicer trdijo, da ne bodo šli na volitve – 25,6 %,« pravijo na Ninamedii.

Velik potencial novih strank je zaznal tudi zadnji Politbarometer, raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja. Na njihovo vprašanje, ali bi volili stranko Solidarnost, ki se oblikuje iz treh najvidnejših protestniških gibanj, je Solidarnost podprlo 44 % vprašanih. Med podporniki znova izstopajo volivci SD. »Ideja o novi stranki za ’solidarnost in socialno državo’ je torej deležna izrazite podpore,« so zapisali pri Politbarometru. »To brez dvoma nakazuje prevladujoče nezaupanje v sedanje parlamentarne stranke in zavzemanje za globoke spremembe v delovanju političnega sistema. V zavesti ljudi torej lani sproženo vstajniško gibanje ni zamrlo, izraža se na nov način, sistemsko skladno, s podporo novonastajajočim političnim strankam.«

Omenjena rezultata seveda ne napovedujeta končne volilne uvrstitve na državnozborskih volitvah. Nakazujeta pa veliko možnost spremembe in podporo, ki naj bi jo imeli tako pri demokratičnem socializmu kot pri Solidarnosti. Podobne visoke deleže podpore je imela nekoč Državljanska lista – takoj po ustanovitvi jo je podpiralo skoraj 20 % vprašanih; pa tudi stranka Zares, ki je danes tovrstna merjenja ne zaznajo več. Različne raziskave sicer že nekaj časa kažejo podobno sliko, največjo podporo (okoli 12 %) ima SD, nekaj odstotnih točk manj je podpornikov SDS, vse preostale parlamentarne stranke pa se drenjajo okoli petih odstotkov.

Ljudje ne podpirajo več tistega, nad čimer so razočarani. Zahtevajo spremembe. A naj ponovimo, od izmerjenega potenciala do volilnega izida je dolga pot.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.