30. 12. 2013 | Mladina 51 | Politika
Veliko dela za sodnike
Pravosodje je začelo preganjati gospodarski kriminal: Zidarja, Tovšakovo, Črnigoja, Kordeža, Bavčarja, Šrota, Južno, Lovšeta ...
Nekdanji pivovarski kralj Boško Šrot, ki je bil skupaj z Igorjem Bavčarjem obsojen na večletno zaporno kazen
© Borut Krajnc
V novo leto je pravosodje vstopilo mirno, saj se je menjala politična oblast. Dva dni pred izvolitvijo nove je ustavno sodišče razveljavilo tri odstavke ZUJF-a, ki so nekaterim upokojencem neustavno znižali pokojnine. In iz omare je padel prvi Janšev okostnjak, nova vlada pa je odločitev ustavnega sodišča spoštovala. … Novi/stari pravosodni minister Senko Pličanič, ki je bil na bojni nogi s pravosodjem že prej, je nato napovedal, da bo nadaljeval boj za »boljše pravosodje«.
Štiri dni za tem je višje sodišče potrdilo zaporne kazni zoper nekdanje direktorje SCT-ja, Vegrada in Primorja, Ivana Zidarja, Hildo Tovšak in Dušana Črnigoja v zadevi Čista lopata. Vrhovno sodišče pa je z ministrom obnovilo pogajanja o zmanjševanju proračuna za sodno vejo oblasti. Pogajalsko pozicijo sta si nasprotni strani utrjevali z obračunavanjem v javnosti, predvsem o tem, ali se sodni zaostanki zmanjšujejo ali povečujejo. Nato je prišlo vroče poletje. 20. maja se je zgodil spektakularen »pobeg«. Policija pet dni ni našla nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak, ki, kot se je izkazalo kasneje, iz pripora ni bila izpuščena prehitro, ampak prepozno. 4. junija so se končala pogajanja o sodnem proračunu. Sodstvo je v zameno za zadostna sredstva za delovanje z vlado podpisalo »zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu«.
Dan za tem je bil Janez Janša na prvi stopnji obsojen na dve leti zapora. Pet dni kasneje je višje sodišče potrdilo obsodbo nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža. Teden dni kasneje sta bila obsojena tudi nekdanja predsednika uprav Istrabenza in Pivovarne Laško, Igor Bavčar in Boško Šrot. Predzadnji junijski dan pa je Črnigoj v Kopru začel prestajati dobro leto zaporne kazni, ki pa se utegne podaljšati, saj je bil v začetku decembra v neki drugi zadevi obsojen na dodatna tri leta. Nato je bila na prvi julijski dan izrečena doslej najvišja denarna kazen, poslovnež Dari Južna je bil obsojen na zaporno kazen in 1,3 milijona denarne kazni. Štirinajst dni kasneje je državni zbor potrdil sodno reformo, ki ni prinesla ničesar razen zakonske podlage za politični nadzor nad sodstvom oziroma posebne skupine (ki jo imenuje minister) s pristojnostjo obiskov sodišč, pregledovanja spisov, zasliševanja sodnega osebja … Deset dni za tem je Kordež na Dobu začel prestajati šestinpolletno zaporno kazen. Konec novembra pa je bila položena najvišja varščina doslej, nekdanji direktor slovenske izpostave Dinersa Tomaž Lovše je namreč, da se bo lahko zagovarjal s svobode, na sodišče prinesel milijon evrov.
Prav v tistih dneh je Eurobarometer objavil izsledke javnomnenjske raziskave. Od vseh držav članic EU Slovenci najmanj zaupajo svojemu pravosodnemu sistemu, hkrati pa tja še vedno vztrajno hodijo po pravico in to počno pogosteje kot povprečni Evropejec.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.