Nemčija niža prag upokojevanja

Nemčija se pripravlja na pokojninsko reformo, ki bo omogočila hitrejše upokojevanje predvsem starejših delavcev

Nova nemška koalicijska vlada je predstavila pokojninsko reformo, ki bo stala najmanj 160 milijard evrov in bo do leta 2030 omogočila hitrejše upokojevanje delavcev. Predlog se je na dnevnem redu nemške vlade znašel v nekoliko neprijetnem trenutku, namreč prav sedaj, ko Nemčija od ostalih članic EU zahteva vse več varčevanja in odrekanja, v kar spada tudi podaljševanje delovne dobe v ostalih članicah EU. Omenjeni ukrep bo najverjetneje najdražji posamični ukrep sedanje nemške vlade. Za načrt se je vlada odločila kljub kritikam iz podjetniških krogov stranke Angele Merkel.

Reforma naj bi v Bundestag prišla maja letos, tako da bi zakon začel veljati prvega julija letos. Sprememba je še posebej presenetljiva tudi zaradi tega, ker je v popolnem nasprotju z napori vseh prejšnjih nemških vlad in dejansko na glavo obrača politiko, ki jo je Nemčija na tem področju vodila zadnja leta. Taista politika pa je bila za zgled tudi številnim drugim vladam v Evropi, tudi preteklim slovenskim vladam.

Po izračunih nemških strokovnjakov naj bi se okoli 90.000 delavcev v skladu z novo zakonodajo upokojilo že pri 63 letih, pod pogojem, da imajo 45 let delovne dobe. Stroški reforme naj bi bili okoli 11 milijard evrov letno. Višje prejemke naj bi dobile tudi matere in starši odraslih otrok, rojenih pred letom 1992. Zaradi spremenjene zakonodaje je zelo verjetno, da se bo v podjetjih povečal pritisk predvsem na boljše plačane starejše delavce, saj si bodo podjetja želela njihovega upokojevanja zaradi zmanjševanja lastnih stroškov.

Omenjena odločitev je tudi v nasprotju s politiko prejšnjih nemških vlad, ki so mejo upokojevanja v zadnjih letih neprestano dvigovale na sedanjih 65 do 67 let, predvsem zaradi hitro starajočega se prebivalstva in drugih demografskih dejavnikov ter zaradi potrebe po trajnostnem in vzdržnem razvoju države. Tudi v Nemčiji bo namreč kmalu že več upokojencev kot zaposlenih, to razmerje pa se bo v naslednjih desetletjih še bolj spremenilo v škodo delavcev. Zato so dosedanji reformatorji zahtevali, da delavci delajo dlje.

Za reformo so si prizadevali predvsem koalicijski Socialni demokrati, ki želijo s tem znova pridobiti izgubljene glasove delavcev. Po drugi strani pa temu ukrepu nasprotujejo podjetniki in obrtniki. »Delo bi morali narediti bolj privlačno za starejše delavce, ne pa da ustvarjamo nove vzpodbude za zgodnejše upokojevanje. Gre za velik korak nazaj,« ocenjuje Hans Peter Wollseifer, predsednik nemške obrtne zveze. Napovedano reformo je kritiziral tudi nekdanji nemški kancler in predsednik SPD Gerhard Schroeder, ki je zaradi svoje Agende 2010 v precejšnji meri izgubil oblast, vendar je hkrati poskrbel, da je Nemčija ostala na poti gospodarskega napredka. »To je popolnoma napačen signal, še posebej v očeh naših evropskih partnerjev, od katerih upravičeno zahtevamo strukturne reforme,« je v svoji najnovejši knjigi (ki bo izšla februarja) z naslovom Odkrito rečeno, katere dele objavlja časnik Bild, napisal nekdanji nemški kancler.

Najnovejša nemška reforma po oceni v WSJ dokazuje vse večjo moč starejših volivcev, ki danes štejejo že dve tretjini nemškega volilnega telesa. Zaradi nasprotovanja reformi se je Iniciativa na novo socialno tržno gospodarstvo, interesna skupina, ki jo podpirajo podjetniki, odločila za objavo oglasa v vseh večjih nemških časnikih. Reklama prikazuje dekle, ki gleda preko očal in nad katero je zapisano vprašanje: »Kdo je zares za vladni predlog pokojninske reforme? Nihče, ki lahko bere.« Skratka, reformo naj bi podpirali le slabovidni starejši volivci. Omenjena reklama in vladni predlog sta že sprožila številne polemike v nemških časnikih. Krovna organizacija nemških delodajalcev je izračunala, da bo reforma do leta 2030 stala najmanj 160 milijard evrov. »Predlog zakona je očitno neuravnovešen v škodo mlajše generacije. Pripadniki te generacije bodo potegnili krajši konec, najbolj pa bodo pridobili tisti, ki že spadajo med starejše. Spodnaša tudi napore, da bi se povečala zaposlenost med starejšimi,« ocenjuje predsednik BDA Ingo Kramer.