Je čas za novo Noetovo barko?

Ljudje na različnih koncih sveta se soočajo z ekstremnim vremenom. V ZDA se v Kaliforniji soočajo z najhujšo sušo v zadnjih 100 letih, na vzhodni obali pa so se spopadali s snegom in nizkimi temperaturami. Na drugi strani planeta Avstralce pestita ekstremna vročina in suša. V Veliki Britaniji in nekaterih drugih delih Evrope pa imajo poplave. Michael Roberts se na svojem blogu sprašuje, ali je to normalno, ali vremenski cikel dosega vrh ali pa gre za vpliv podnebnih sprememb.

Po njegovi oceni gre za kombinacijo vseh treh razlogov s tem, da sta prva dva ciklična, tretji pa strukturni. Ne gre pozabiti, da smo od leta 1997 imeli 13 najtoplejših let, junij 2012 je bil 328. zaporedni mesec z globalno temperaturo nad povprečjem v 20. stoletju. V letu 2013 so bili na več koncih sveta preseženi temperaturni rekordi. Snežna odeja v Evropi in Severni Ameriki je bila v skladu s povprečjem, debelina arktičnega ledu pa je bila za 4,5 odstotka pod povprečjem 1981-2010.

Ekstremno vreme na severni polobli naj bi bilo posledica taljenja ledu na Arktiki. Samo januarja so v Indiji zabeležili 11.233 smrti zaradi vremena. Bangladeš je zabeležil najnižjo temperaturo odkar je samostojna država. Malo je dvoma, da so podnebne spremembe eden od razlogov za eksteremne vremenske razmere, piše Roberts. Številne študije kažejo povezave med ekstremnim vremenom in podnebnimi spremembami, ki jih je povzročil človek. Britanski hidrometeorološki urad je objavil, da so podnebne spremembe verjetno razlog za ekstremno vreme, s katerim se Britanci soočajo v zadnjih mesecih.

»Vsi dokazi nakazujejo, da obstaja povezava s podnebnimi spremembami« in »ni dokazov, da bi lahko spodbijali temeljno predpostavko, da bo toplejši svet povzročil bolj intenzivne dnevne in urne deževne padavine«. Medtem ko britanski tisk poroča o težavah, ki jih imajo zaradi ekstremnega dežja prebivalci v bogatejših delih države kot sta Somerset ali Surrey, bodo poplave in veter največ škode povzročile ljudem, ki živijo v revnejših urbanih delih države.

Zasebna podjetja in monopolisti, ki imajo v rokah oskrbo z vodo, ne opravljajo svojega dela, ker njihova glavna skrb niso državljani, ampak dobiček, zato njihove investicije v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, za ravnanje z odpadnimi vodami, investicije v ceste, železnice niso dovolj velike. Toda svet, vključno z bogatejšimi kapitalističnimi državami, se sooča z vse večjimi tveganji zaradi »naravnih katastrof«, opozarja Roberts.

Grozi nam še več neurij in tveganje, da bodo prizadela milijone ljudi, je vse večje. Toda zasebni monopolisti in vlade, ki jih zanima le zmanjševanje javnih izdatkov, so nezainteresirani, da bi kaj ukrenili. Septembra bo v New Yorku vrh o podnebnih spremembah. Pred tem bo najbrž treba vnovič zgraditi Noetovo barko, je prepričan Michael Roberts.