Darja Kocbek

  • Darja Kocbek

    19. 12. 2018  |  Družba

    Tudi v Evropi bomo morali začeti kupovati vse več električnih avtomobilov

    Novi avtomobili bodo v EU leta 2030 smeli povzročiti za 37,5 odstotka manj izpustov kot leta 2021. Tako so se dogovorili pogajalci držav članic, evropskega parlamenta in evropske komisije. Proizvajalci avtomobilov so že pohiteli s kritikami, da so nove zahteve pretirane in nerealne. Ta dogovor je pomemben tudi za Slovenijo, saj številna slovenska podjetja proizvajajo dele za avtomobile. Več

  • Darja Kocbek

    18. 12. 2018  |  Politika

    Evropo je težko razstaviti ter obenem ohraniti in reformirati

    Če je brexit dokaz, da izstop iz EU ni sprehod po parku, ki so ga obljubljali evroskeptiki, težave, s katerimi se sooča francoski predsednik Emmanuel Macron, dokazujejo, da je slepa zvestoba Evropi enako nerealistična. Janis Varoufakis v Guardianu pojasnjuje, da razlog tiči v tem, da je Evropo težko razstaviti ter obenem ohraniti in reformirati. Več

  • Darja Kocbek

    17. 12. 2018  |  Svet

    Še vedno bodo tiskali poceni evre za premožne

    Evropska centralna banka (ECB) je odločila, da bo z letom 2019 ukinila program za odkup obveznic, prek katerega je od marca 2015 dala na trg za 2600 milijard sveže natisnjenih evrov, so sporočili v četrtek po zadnji seji sveta guvernerjev v letošnjem letu. Koliko denarja je 2600 milijard dejansko, si ni lahko predstavljati, na spletni strani Deutsche Welle piše Hardy Graupner. Ta predstava najbrž ni nič lažja ob vedenju, da bi z njim lahko pokrili stroške 12 tisoč ločitev zvezdniških zakonskih parov v ZDA ali bi dobili 30 milijard evrov obresti, če bi ga dali v banko z enoodstotno obrestno mero. Zaslužki špekulantov in premožnih, ki so od tega poceni denarja imeli največ koristi, so seveda bili neprimerno višji. Več

  • Darja Kocbek

    13. 12. 2018  |  Svet

    Brexit in nacionalizem

    Združeno kraljestvo je bilo do zdaj razdeljeno po razredih, regijah, rasah. Te delitve je prikrivala politična in gospodarska uspešnost. Zato se Angleži kot dominantni narod v Združenem kraljestvu ne znajo soočati z neuspehom in izgubo samozaupanja. Zdaj je glavno vprašanje, ali bodo poslanci parlamenta sprejeli predlog predsednice vlade Therese May za izstop iz EU oziroma brexit. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih, rešitve splošne krize ne bo prineslo, v Independentu piše Patrick Cockburn. Nasprotno, ločitve, ki jih je brexit zaostril, se bodo samo še poglobile in postale bolj strupene. Na domačem političnem prizorišču bodo onemogočile razpravo o vsem drugem. Več

  • Darja Kocbek

    12. 12. 2018  |  Svet

    Ko gospod predsednik končno ugotovi, da so državljani jezni

    Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na položaju šele leto in pol, je Rumene jopiče končno priznal kot tisto, kar dejansko so: največja nevarnost zanj kot predsednika države. V ponedeljkovem televizijskem nagovoru je skušal svoje rojake pomiriti, ugotavlja Annika Joeres v die Zeit. Da so se pridni uradniki, upokojenci, ki živijo v skromnih razmerah, matere samohranilke končno pojavili v vidnem polju francoskega predsednika, da končno upošteva vse male ljudi, ki se dejansko prebijajo skozi življenje in imajo komajda še dovolj za preživetje, piše Andres Wysling v Neue Zürcher Zeitung. Macron je končno ugotovil, da so državljani jezni. Več

  • Darja Kocbek

    11. 12. 2018  |  Politika

    Brezplačno pripravniško mesto je napaka. Tudi pripravnike bi morali plačevati!

    Alexandria Ocasio-Cortez, nova članica demokratske stranke v predstavniškem domu ZDA, je še preden je uradno začela delati kot članica kongresa, pozvala svoje bodoče kolege v kongresu, da je treba uradnikom, ki so zaposleni v kongresu, plače dvigniti na raven, ki omogoča preživetje, in naj ne najemajo brezplačnih pripravnikov, saj so sami plačani bistveno bolje od povprečnega Američana. Več

  • Darja Kocbek

    10. 12. 2018  |  Svet

    Naslednici Angele Merkel se ne mudi na položaj kanclerke

    Annegret Kramp-Karrenbauer, nova predsednica nemške krščansko-demokratske stranke (CDU), velja za bolj dostopno in odločno kot njena predhodnica Angela Merkel. Med vsemi tremi kandidati za nasledstvo Merklove na čelu stranke je v svoji kampanji najbolj poudarjala stranko. »Nikoli več se ne sme zgoditi, da bo vlada nekaj odločila, stranka pa bo potem lahko samo še imela na izbiro, da to sprejme ali ne,« je dejala. Zato mora biti na prvem mestu stranka, potem poslanska skupina in na koncu vlada. Alex Krämer z javne TV ARD na podlagi tega sklepa, da za Merklovo, ki ostaja kanclerka, ne bo lahka partnerica. Trditve, da je Annegret Kramp-Karrenbauer kopija Angele Merkel, so po mnenju mnogih v CDU zgrešene. Več

  • Darja Kocbek

    6. 12. 2018  |  Družba

    Ime mi je Begunka

    Nekdo, ki mu nikoli ni bilo treba biti begunec, prišlek, migrant, si težko predstavlja, kako se počutijo ljudje, ki so to iz različnih razlogov prisiljeni postati. Leta 1943 je svoje občutke v eseju Mi begunci opisala politična teoretičarka Hannah Arendt , ki je kot Judinja iz Nemčije emigrirala v ZDA. Sirske pisateljice Rose Yassin Hassan ta esej ni zanimal dokler kot begunka ni prišla v Nemčijo, kjer od leta 2012 živi s sinom. Zdaj ga bere tako, kot da bi ga Hannah Arendt kot pismo napisala osebno njej. Vidi ga kot dokaz, kako aktualne so danes izkušnje beguncev iz preteklosti. Zato se je odločila, da na “to pismo” po 75 letih odgovori v časopisu die Zeit. Več

  • Darja Kocbek

    5. 12. 2018  |  Družba

    Vse več ljudi spoznava, da brez odrekanja ne bo šlo

    Svet je močno skrenil s poti v boju proti podnebnim spremembam, je v nagovoru na mednarodnem srečanju voditeljev v okviru podnebne konference v poljskih Katovicah poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Kljub številnim poročilom, ki kažejo, da moramo drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ukrepi niso zadostni in dovolj hitri. »Čeprav vidimo, kakšne posledice imajo podnebne spremembe, ne delamo dovolj, da bi jih zaustavili, ne ukrepamo dovolj hitro, da bi preprečili nepopravljive posledice,« je po poročanju STA poudaril Guterres. Več

  • Darja Kocbek

    4. 12. 2018  |  Družba

    Kapitalizem ne more zagotoviti dostopnih stanovanj

    Bistvo stanovanjske krize 21. stoletja po vsem svetu je opozorilo, da so najemnine previsoke. Liberalni politiki in možganski trusti za ta problem ponujajo tehnokratske rešitve, ki nikoli ne bodo prinesle nižjih najemnin oziroma zaustavitve njihove strme rasti, na portalu Jacobin piše Robbie Nelson. Socialisti morajo zato glasno, javno in globalno povedati, da kapitalizem nikoli ne more zagotoviti visoko kakovostnih in dostopnih stanovanj. Temu je tako zato, ker je njegov edini cilj dobiček. Več