Jure Trampuš

28. 2. 2014  |  Mladina 9  |  Politika

Manj kot sto dni

Lahko levica zmaga na evropskih volitvah?

Zmagovita sedmerica slovenskih evropskih poslancev na volilni dan leta 2009 (na fotografiji je odveč Zoran Thaler, ki ga je zaradi korupcijskih očitkov zamenjala Mojca Kleva Kekuš, manjka tudi Zofija Mazej Kukovič, ki je postala evropska poslanka leta 2011).

Zmagovita sedmerica slovenskih evropskih poslancev na volilni dan leta 2009 (na fotografiji je odveč Zoran Thaler, ki ga je zaradi korupcijskih očitkov zamenjala Mojca Kleva Kekuš, manjka tudi Zofija Mazej Kukovič, ki je postala evropska poslanka leta 2011).

PollWatch 2014, projekt nevladne organizacije VoteWatch Europe, ki se zavzema za večjo transparentnost delovanja evropskih institucij, je te dni objavil izsledke javnomnenjske raziskave volilnih preferenc za majske volitve v evropski parlament. PollWatch je napovedal presenetljivo zmago S & D, evropske politične skupine zavezništva socialistov in demokratov, katere članica je slovenska SD. Če bo napoved obveljala, bo novi predsednik evropske komisije postal Martin Schulz.

Napoved je presenetljiva, ker ima danes v evropskem parlamentu večino Evropska ljudska stranka (EPP), skupina, ki je zaradi procesa Patria in obsodbe Janeza Janše okarala Slovenijo. S & D naj bi po napovedih dobila 217 sedežev, sedaj jih ima 194, EPP pa le 200, sedaj jih ima 275, največ naj bi izgubila v Franciji, Italiji in na Poljskem. A gre le za napovedi. Volitve v evropski parlament so čez tri mesece in v tem času se lahko spremeni še veliko. Ali kot je vdano v usodo dejal eden od slovenskih socialdemokratov: »Tako kaže danes, toda ko bo v igro vstopil denar, in EPP ga ima veliko, se lahko vse obrne.«

Izide evropskih volitev je zelo težko napovedovati, najprej zaradi nizke volilne udeležbe, potem pa zaradi moči različnih nekonvencionalnih, populističnih strank, ki bodo v novem evropskem parlamentu igrale vidno vlogo. A poskusimo vsaj za Slovenijo. Razmerje med »levimi« in »desnimi« evropskimi poslanci je zdaj 4 : 4. Razmerje med poloma se 25. maja verjetno ne bo spremenilo, spremenijo pa se lahko porazdelitve znotraj blokov. Na zadnjih evropskih volitvah je zmagala SDS, ki ima tri evropske poslance. Primat SDS je začela ogrožati Nova Slovenija, ki naj bi se na evropske volitve odpravila skupaj s SLS in priljubljenim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom.

Na vladni strani je stvar še bolj zapletena. SD ima danes dva evropska poslanca, po enega pa imata stranki Zares in LDS, ki sta v Sloveniji izgubili vso politično moč. SD bo na evropskih volitvah nastopila samostojno, računa na najmanj dva poslanca. Samostojno bo nastopil tudi Desus, kamor se je zatekel sedanji evropski poslanec Zaresa Ivo Vajgl. V Pozitivni Sloveniji še ne vedo, kaj bodo naredili. Po nekaterih podatkih naj bi prepričevali evropskega komisarja Janeza Potočnika, v zameno pa naj bi mu ponujali podporo za mesto evropskega komisarja. Drug scenarij je bolj nenavaden. Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, LDS in stranka Zares so članice ali pa pristopajo k Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) in iz te evropske skupine naj bi bili slovenskim strankam namignili, da bi bilo najbolje, če bi na volitvah nastopale na skupni listi. Kako se bodo odločili, še ni jasno, Jelko Kacin bo »za vsak primer« začel kar sam zbirati potrebne podpise za kandidaturo.

Pri napovedi, kdo bo dobil evropske poslance, je treba upoštevati še dve novi politični skupini. Prva je Združena levica, druga stranka Solidarnost. Obe črpata iz vstajniškega potenciala in upata, da bosta na volitve pripeljali nove volivce. Če bi nastopili skupaj, bi bila možnost, da jima uspe, večja, njun evropski nastop pa pomeni tudi grožnjo primatu SD.

Rok za vložitev kandidatur se izteče 25. aprila, takrat se bo začela tudi uradna volilna kampanja. Volitve bodo 25. maja. Za enega evropskega poslanca pa naj bi bilo, ob predpostavki, da bo volilna udeležba 30-odstotna, potrebnih okoli 50 tisoč glasov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.